Spotkast
Torek, 16. 6. 2026, 4.00
4 tedne
Spotkast: dr. Jana Brguljan Hitij, predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana
Kako vas že dve minuti dnevno lahko ubranita pred možgansko kapjo ali srčnim infarktom?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,40
Večina ljudi se nevarnosti možganske kapi, srčnega infarkta ali odpovedi ledvic začne zavedati in bati šele takrat, ko bolezen doleti nekoga v njihovi bližini. Toda ena najpogostejših poti do teh in drugih resnih zdravstvenih zapletov se pogosto začne povsem neopazno. Visok krvni tlak ne boli, ne opozarja, dokler njegove posledice življenja ne spremenijo nepovratno, do takrat prav tako ne omejuje vsakdanjega življenja, zato mu zdravniki že desetletja pravijo tihi morilec.
Koliko ljudi dejansko živi s previsokim krvnim tlakom, ne da bi to vedeli? Zakaj je preprosta domača meritev lahko ena najpomembnejših stvari, ki jih naredimo za svoje zdravje? In kaj lahko vsak od nas stori, da zmanjša tveganje za najhujše zaplete?
Na ta in druga pomembna vprašanja v Spotkastu odgovarja priznana slovenska strokovnjakinja za hipertenzijo dr. Jana Brguljan Hitij.
Zakaj visok krvni tlak dolgo ostane neopažen?
Ena izmed največjih težav hipertenzije, če ne kar največja, je njena zahrbtnost. Povišan krvni tlak lahko leta in leta obremenjuje srce, možgane, ledvice in ožilje, ne da bi človek občutil kakršnekoli težave ali opazil kakršnekoli znake.
Dr. Jana Brguljan Hitij je priznana slovenska strokovnjakinja za hipertenzijo.
Ko visok tlak prvič vidno opozori nase, so organi običajno že nepovratno poškodovani. Med najhujšimi in žal tudi najpogostejšimi posledicami so možganska kap, srčni infarkt, srčno popuščanje in odpoved ledvic. Takrat se življenje lahko v trenutku spremeni in človek postane odvisen od pomoči drugih ali dolgotrajnega zdravljenja, s čimer je kakovost življenja posameznika in njegovih najbližjih nepovratno prizadeta ali celo uničena.
Trije od petih ljudi v Sloveniji imajo povišan krvni tlak – ali to tudi vedo?
Prav zato zdravniki svarijo, da hipertenzije ne smemo odkrivati šele po prvem zapletu. Krvni tlak lahko preprosto spremljamo tudi sami in odstopanja odkrijemo, še preden naredijo nepopravljivo škodo.
Ocene kažejo, da ima povišan krvni tlak približno 60 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije, in velik del teh se te svoje težave sploh ne zaveda. Presenetljivo je, da je delež med ženskami celo večji, in sogovornica med drugim v pogovoru pojasni, zakaj je tako.
To pomeni, da lahko številni med nami vsak dan opravljajo službo, hodijo na izlete, skrbijo za družino in se počutijo povsem zdrave, medtem ko njihov krvni tlak že povzroča spremembe v telesu. Prav zaradi tega, kot opozarja sogovornica, strokovnjaki poudarjajo pomen rednih meritev, tudi če se človek počuti dobro.
Povišan krvni tlak lahko leta in leta obremenjuje srce, možgane, ledvice in ožilje, ne da bi človek občutil kakršnekoli težave ali opazil kakršnekoli znake.
Merjenje krvnega tlaka doma je preprosto dejanje, ki lahko reši življenje
"Mnogi imajo doma termometer, precej manj pa jih redno uporablja merilnik krvnega tlaka," opozarja dr. Brguljan Hitij. Tako kot mnogi zdravniki je prepričana, da bi moral biti kakovosten merilec krvnega tlaka skoraj tako samoumeven del domače opreme kot termometer (in v pogovoru med drugim razloži, kakšen tip merilnika je najbolj zanesljiv).
Pri merjenju ni pomembna le ena številka, kajti krvni tlak se čez dan spreminja, nanj vplivajo stres, telesna dejavnost, utrujenost in celo letni čas. Posamezna meritev zato ne pove dovolj, veliko bolj pomembno je spremljanje v daljšem obdobju. "Prav redne meritve doma zdravniku pogosto dajo najbolj realno sliko o dejanskem stanju, saj se številnim ljudem v ambulanti krvni tlak zviša že zaradi samega pregleda ali sindroma bele halje," pojasnjuje sogovornica.
Kdaj krvni tlak velja za previsokega?
Strokovne smernice že vrsto let opozarjajo na mejo, nad katero se tveganje za srčno-žilne zaplete pomembno poveča. "Zdravniki svetujemo, naj bodo vrednosti krvnega tlaka pod 140/90 mm Hg. Če meritve dlje časa vztrajajo nad to mejo, je potreben posvet z zdravnikom, ki bo presodil, ali gre za hipertenzijo in kakšno zdravljenje je najprimernejše," pojasnjuje dr. Brguljan Hitij.
Ob tem opozarja, da številke same po sebi še niso dovolj, pomembno je razumeti tudi vzroke in širšo sliko posameznikovega zdravja. Ravno zato je zdravnik tisti, ki opredeli ustrezen način obvladovanja visokega krvnega tlaka, kajti nekaj, kar deluje pri eni osebi, bo pri drugi morda neučinkovito ali celo škodljivo.
Kakovosten merilec krvnega tlaka bi moral biti skoraj tako samoumeven del domače opreme kot termometer, je prepričana dr. Brguljan Hitij, ki v pogovoru med drugim razloži, kakšen tip merilnika je najbolj zanesljiv.
Dednost ima veliko vlogo – kaj lahko naredimo sami?
Genetska nagnjenost igra pomembno vlogo, vendar ni edini dejavnik. Na to, ali se bo hipertenzija razvila in kako hitro bo napredovala, močno vpliva življenjski slog. Telesna masa, količina gibanja, prehranske navade, stres in kakovost spanja so področja, kjer lahko posameznik pomembno vpliva na verjetnost razvoja visokega tlaka in nasploh na svoje zdravje.
Še posebej pomembna je skrb za zdravo telesno maso, saj lahko že nekaj izgubljenih kilogramov opazno izboljša krvni tlak. V Spotkastu sogovornica med drugim poudari zanimivo sporočilo: ni nujno, da si človek zastavi cilj, da bo izgubil deset ali dvajset kilogramov. Pogosto je bolj smiselno, da začne z majhnimi, dosegljivimi koraki, ki jih lahko dolgoročno vzdržuje. "Vsak kilogram šteje in lahko naredi razliko," spodbuja, ob tem pa v pogovoru razloži, zakaj nas razlika enega kilograma z danes na jutri ne sme pripeljati do napačnih sklepov.
Sol, stres, spanec in gibanje: ne podcenjujmo njihovega pomena!
Razširjeno prepričanje je, da obvladovanje krvnega tlaka nujno zajema zdravila. Toda stroka opozarja, da so pomemben del zgodbe vsakodnevne navade. Preveč soli v prehrani, kronični stres, premalo spanja in sedeč način življenja so dejavniki, ki lahko pomembno prispevajo k razvoju hipertenzije. Posebno zanimiva in v javnosti malo znana je tudi povezava med smrčanjem, motnjami dihanja med spanjem in povišanim krvnim tlakom, v Spotkastu pojasni dr. Brguljan Hitij.
Prav zato zdravljenje hipertenzije ni zgolj vprašanje tablet, ampak zahteva celosten pogled na način življenja, ki odločilno vpliva tudi na številne druge dejavnike zdravja, dobrega počutja in kakovosti življenja.
"Vsak kilogram šteje in lahko naredi razliko."
Veliki uspehi se začnejo z majhnimi koraki
Zakaj zdravniki vedno, tudi v povezavi z obvladovanjem krvnega tlaka, govorijo o gibanju? Odgovor je preprost: ker deluje. Ni nujno, da vsak dan pretečemo deset kilometrov ali preživimo uro v fitnesu, že redna hoja lahko pomembno prispeva k boljšemu zdravju srca in ožilja, lahko slišimo v Spotkastu.
Še več koristi prinaša kombinacija vzdržljivostne in krepilne vadbe, ki pomaga ohranjati mišično maso, gibljivost in ravnotežje, je med drugim svetovala sogovornica, a obenem poudarila, da se gibanje ne začne šele na športnem igrišču: "Veliko priložnosti za več aktivnosti lahko vključimo že v običajen vsakdan."
Preventivni pregledi ostajajo neizkoriščena priložnost
Med pogovorom o visokem krvnem tlaku je beseda nanesla tudi na področje preventive in preventivnih zdravstvenih pregledov. Zdravnica z bogatimi izkušnjami tudi v drugih državah je prepričana, da je preventiva v Sloveniji med najrazvitejšimi in najobsežnejšimi v Evropi.
Po drugi strani žalosti, da je odzivnost pri številnih preventivnih zdravstvenih programih, ki jih omogoča Slovenija, še vedno presenetljivo nizka. S tem je zapravljena priložnost, da bi se kakšen zaplet ali neželeno stanje odkrilo v zgodnjem obdobju, ko je uspešnost zdravljenja veliko večja, tveganje za resnejše posledice pa veliko manjše, z obžalovanjem opominja sogovornica.
Zdravnica z bogatimi izkušnjami tudi v drugih državah je prepričana, da je preventiva v Sloveniji med najrazvitejšimi in najobsežnejšimi v Evropi. Po drugi strani žalosti, da je odzivnost pri številnih preventivnih zdravstvenih programih, ki jih omogoča Slovenija, še vedno presenetljivo nizka.
Zdravje ni samoumevno, zanj se lahko najbolj potrudimo sami
Eno izmed pomembnih sporočil pogovora je, da se visok krvni tlak ne dogaja samo drugim. Lahko se pojavi pri mlajših in starejših, pri moških in ženskah, tudi pri ljudeh, ki se imajo za zdrave in telesno dejavne. Zdravnica v pogovoru na preprost in razumljiv način pojasni, kako prepoznati tveganja, zakaj je pomembno poznati svoje številke, katere vsakodnevne navade lahko dolgoročno odločajo o zdravju srca, možganov in ožilja ter druge podrobnosti, med katerimi bodo nekatere zagotovo nove tudi za bolj ozaveščene.
Za vse tiste, ki svojega krvnega še ne poznajo, pa sogovornica upa, da bodo po poslušanju tega Spotkasta razumeli več in naredili nekaj zelo preprostega, a nedvomno koristnega in smiselnega: prvič po dolgem času izmerili svoj krvni tlak. Prav to je lahko začetek pomembne spremembe za tisto, kar nam je v življenju najpomembnejše – zdravje.
