Torek, 17. 12. 2013, 8.39
8 let, 5 mesecev
Kako Slovenci za dober dobiček prek davčnih oaz uvažajo cenene kitajske copate
Kar 129 primerov davčnih nepravilnosti ali goljufij so letos že odkrile slovenske davčne oblasti. Damjana Slapar Burkat, na Dursu pristojna za poslovanje z davčnimi oazami, pojasnjuje, da gre pri primerih, odkritih letos, za utaje, odlivanje ali druge oblike davčnih nepravičnosti, lahko pa tudi samo za neplačevanje DDV. Najpogostejše oblike odlivanja denarja iz Slovenije so: navidezne storitve, navidezni promet prek še ene države in vračanje denarja s posojili.
Davčna uprava nima natančnega podatka, koliko Slovenija izgubi z odlivanjem denarja v davčne oaze, Slapar Burkatova pa pravi, da gre večkrat za odlivanje denarja v davčne oaze kot za prilive iz njih. Težko je tudi reči, v katere države izgine slovenski denar.
"Gre za legalne evropske države, pri katerih je sporen le delček davčne zakonodaje," pojasnjuje Slapar Burkatova.
"Ko enkrat objaviš svoj seznam, se davčni zavezanci zelo hitro drugače vedejo. Ali pa pritiskajo na nas, ker se hočejo izključiti s seznama," odločitev Dursa pojasnjuje Slapar Burkatova in pravi: "Svoje sezname skrivajo tudi druge države."
Pa uporabimo nekaj logike in vprašanje zastavimo drugače: "Če Slovenija meni, da so države z bančno tajnostjo davčne oaze, ali je potem za Slovenijo Avstrija davčna oaza?" "Pa vi bi na vsak način želeli izvedeti, katere so davčne oaze. Vsaka država, ki je zanimiva zaradi davčnega izogibanja, spada med davčne oaze."