Kako se obvarovati pred naslednjimi poplavami

Letos je leto naravnih katastrof – od žledoloma do številnih poplav, ki so različna slovenska območja prizadela skozi vso leto. Na zadnje so nove poplave najbolj prizadele območje severozahodne in osrednje Slovenije – Ljubljana je v zadnjih štirih letih kar dvakrat doživela tako imenovane stoletne poplave. "Vsekakor je letošnje leto izstopajoče po številu vremenskih ujm," je pritrdil Branko Gregorčič iz Agencije RS za okolje, ki težko napoveduje, ali so takšne ujme novi vremenski trend, vendar opozarja: "Scenarij globalnega segrevanja za naše kraje v zimski polovici leta predvideva povečanje količine padavin, v poletni polovici pa pogostejše suše in vročinske valove. Spremenljivost vremena bo ostala velika tudi na krajši časovni skali: višje temperature v povprečju pomenijo, da bo v zraku lahko prisotne več vodne pare, to pa posledično pomeni tudi več razpoložljive energije za vremenske procese."

Ravno pripravljenost na najhujše in čeprav so vremenske razmere iz leta v leto bolj skrajne, se ljudje še vedno izogibajo ustreznim zavarovanjem svojega premoženja – po podatkih Zavarovalnice Triglav je v Sloveniji še vedno nezavarovanih okoli 40 odstotkov vseh stanovanj.

Živite na tveganih območjih?

Domovi četrtine Slovencev stojijo na najbolj poplavno ogroženih območjih, kar bi moral biti dovolj dober razlog za ustrezno in kakovostno preventivo.

Najbolj poplavno ogrožena področja po podatkih Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje so v nižinsko-ravninskih predelih severovzhodne in subpanonske Slovenije, v predalpskih dolinah in kotlinah, ki odmakajo Šavrinsko gričevje in hribovje ter na ravnicah ob Lendavi, Muri in Ščavnici. Ogrožena so vsa območja, ki ležijo ob Dravi pod Mariborom ter manjša območja ob Kolpi, Krki, Temenici in Mirni. Ljubljansko barje velja za najobsežnejše poplavno območje.

Na pravočasne ukrepe pred katastrofalnimi poplavami bi morali biti bolj pozorni pravzaprav vsi, saj lahko močno deževje povzroči poplave kjerkoli. Prav zato je dobro poznati tveganja in se dobro pozanimati, kako v teh primerih ukrepati.

Kako lahko sami zmanjšamo škodo pred poplavami?

Prvi preventivni ukrep je gotovo pravočasno in kakovostno zavarovanje našega domovanja – samo tako si boste lahko ob morebitni poplavi zagotovili povračilo stroškov.

Bodite pripravljeni na najhujše: spremljajte vremensko napoved in ob opozorilih pred poplavami, pripravite evakuacijski načrt in hkrati poskrbite še za nekaj preventivnih ukrepov, ki bodo zmanjšali morebitno škodo:

• Preverite, da odtoki v okolici vašega domovanja niso zamašeni, tako da lahko meteorne vode nemoteno odtekajo. • Iz nižjih prostorov in kleti umaknite vse, kar lahko premaknete. • Pospravite dvorišče in vse predmete zunaj, ki jih lahko odplavi. • Če je mogoče, naredite pregrade, ki bodo vodi preprečile, da bi se zlila v vašo stavbo. • Namažite vso strojno opremo, ki je ne morete umakniti pred vodo, in ustrezno zavarujte ter pritrdite cisterne za kurilno olje. • Izklopite elektriko, plin in vodovod. • Lahko vnetljive tekočine in strupene snovi hranite v zaprti prvotni embalaži skladno z navodili proizvajalca.

Ob poplavi ukrepajte hitro in učinkovito: opazujte naraščanje vode v okolici ter upoštevajte navodila Civilne zaščite in drugih pristojnih organov. Ne prečkajte deroče vode; če morate hoditi po vodi, izberite stoječo vodo. Če ne morete zapustiti svojega doma, se umaknite v višje predele in kličite na pomoč.

Pomembno je tudi, da zaprete ventil vodovodnega omrežja in glavni ventil plinovodne napeljave ter izklopite glavno električno stikalo.

Stanovanje je poplavljeno: kaj naj naredim?

Ko se bodo okoliščine umirile in bo vaše okolje dovolj varno, preverite nastalo škodo in varnost objekta: izpodjedeni temelji, razpoke in podobno lahko nakazujejo resne poškodbe. Pomembno je, da vso škodo tudi fotografirate.

Pred ponovnim priklopom električne naprave dobro presušite, električno napeljavo in naprave, ki so bile poplavljene, naj pregleda strokovnjak.

Pomembno: Voda, ki je poplavila območja in prostore, je onesnažena. V primeru poškodbe vodovodnega omrežja ne pijte vode, dokler ne sporočijo, da je neoporečna.

Pokličite svojega zavarovalnega agenta ali pokličite pristojno zavarovalnico, ki skrbi za vaš objekt. Čeprav za prijavo škode velja tridnevni rok po njenem nastanku, v primeru tovrstnih nesreč pri Zavarovalnici Triglav svetujejo, da s prijavo ne hitite, saj bo zavarovalnica upoštevala tudi prijave, ki jih bo prejela po tem roku. Oškodovanci naj pred prijavo škode preverijo ustreznost zavarovalne zaščite oziroma zavarovano kritje na svojih zavarovalnih policah.