Nedelja, 15. 3. 2026, 4.00
4 tedne
Kako Mors ob eskalacijah ter naravnih nesrečah skrbi za varnost Slovenije in njenih prebivalcev?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,83
"Slovenija je danes verodostojna članica Nata, z jasno strategijo, stabilnim financiranjem in pospešeno modernizacijo ter stabilnim popolnjevanjem Slovenske vojske. V tem mandatu smo močno okrepili odpornost države in družbe na vseh ravneh delovanja," trdijo na ministrstvu za obrambo.
Ruski napad na Ukrajino 24. februarja 2022, napad Hamasa na izraelsko ljudstvo 7. oktobra 2023 in obsežna izraelska ofenziva na Gazo, zaostrene razmere med ZDA in Grenlandijo ter ne nazadnje napad ZDA in Izraela na Iran 28. februarja 2026. Varnostne razmere se iz dneva v dan zaostrujejo, svetovni mir je na kocki, posledično tudi mir v Sloveniji. Poleg tega je nad državo v preteklih letih roko dvignila tudi narava, najprej z obsežnim požarom na Krasu leta 2022, avgusta 2023 pa so sledile najhujše poplave v zgodovini. Prav zaradi tovrstnih nevarnosti sta modernizacija in vlaganje v vojsko še kako pomembna. S tem namenom je Slovenija ustanovila letalsko enoto za gašenje, okrepila odpornost države na vseh ravneh, na pobudo Nata pa povečala izdatke v obrambo. V igri je tudi nakup finskih osemkolesnih oklepnikov patria, a dokončno odločitev o tem bo vlada sprejela po parlamentarnih volitvah, je napovedal aktualni minister Borut Sajovic.
Na ministrstvu za obrambo, ki sta ga v tem mandatu vodila Marjan Šarec in Borut Sajovic, kot ključni dosežek štiriletnega mandata vidijo izvedbo najobsežnejše modernizacije Slovenske vojske in celotnega obrambnega sistema. Prav tako pravijo, da so bili posodobljeni vsi ključni strateški obrambni dokumenti.
Brez kadrovskih težav
V pozitivno smer so obrnili tudi trendi popolnjevanja Slovenske vojske. Prav v tem mandatu so, kot so navedli, v stalno sestavo Slovenske vojske po letu 2010 zaposlili največ novih ljudi, in sicer 379, sklenili so tudi največ pogodb za pogodbeno rezervo Slovenske vojske, kar 312, imeli pa so tudi največ udeležencev vojaških taborov do zdaj – več kot 1.000 in kar 776 štipendistov.
Imeli so največ udeležencev vojaških taborov do zdaj – več kot 1.000 in kar 776 štipendistov.
"Ustanovili smo prostorske sile Slovenske vojske, zagotovili stabilne finančne vire za razvoj Slovenske vojske in celotnega obrambnega sistema, zagnali največji cikel modernizacije Slovenske vojske tudi z vlaganjem v raziskave in razvoj ter s podporo slovenski obrambni industriji, okrepili in modernizirali smo sistem zaščite in reševanja ter na splošno krepili odpornost države na vseh ravneh," so našteli na Morsu.
Nakup letal za gašenje air tractor in ustanovitev letalske enote za gašenje
Ko govorijo o modernizaciji sistema zaščite in reševanja, imajo v mislih predvsem nakup letal za gašenje iz zraka ter ustanovitev letalske enote za gašenje iz zraka. Slovenija je s pomočjo evropskih kohezijskih sredstev vzpostavila lastno floto štirih letal air tractor ter s tem okrepila varnost pred požari v naravi, ki so se v zadnjih letih, predvsem po požarih na Krasu leta 2022, izkazali za posebej uničujoče, za nevarnost, ki bo ob globalnem segrevanju najverjetneje žal vse pogostejša.
Gre za specializirana letala, namenjena gašenju požarov v naravi, ki omogočajo hitro polnjenje z vodo ali gasilnim sredstvom ter učinkovito delovanje tudi na zahtevnem terenu. Letala so bila dobavljena v letih 2023 in 2024 ter so že vključena v operativno delovanje.
Air tractor je namenjen gašenju požarov v naravi.
"Z nakupom štirih namenskih letal za gašenje iz zraka air tractor v okviru uprave za zaščito in reševanje ter posebnega gasilnega modula za vojaški transportni letali spartan smo prvič v zgodovini zagotovili lastne letalske zmogljivosti za gašenje požarov iz zraka, ustanovili smo tudi posebno enoto za podporo gašenju iz zraka, ki deluje v okviru uprave za zaščito in reševanje, ter izšolali lastne pilote za letala air tractor," so ob tem dejali na ministrstvu.
Za primere naravnih nesreč so kupili in razdelili še 40 tovornih vozil ter večnamenskih kontejnerjev z opremo, prilagojeno posameznim vrstam naravnih in drugih nesreč.
- dve transportni letali spartan C-27J italijanskega proizvajalca Leonardo,
Spartan
- šest večnamenskih helikopterjev AW139M italijanskega proizvajalca Leonardo,- sistem zračne obrambe srednjega dosega iris-T SLM nemškega proizvajalca Diehl,
- 161 oklepnih kolesnih vozil JLTV 4x4 ameriškega proizvajalca Oshkosh,
- prvih šest oborožitvenih postaj Mangart 25 slovenskega proizvajalca Valhalla,
Postaja Mangart 25
- 52 daljinsko vodenih postaj 7,62/12,7 LOKI slovenskega proizvajalca Valhalla,
- 28 taktičnih tovornih vozil MAN HX 8x8 nemškega proizvajalca Rhainmetal,
- 10.000 pištol delta LORGen2PP 9 mm slovenskega proizvajalca Arex,
- 9250 avtomatskih pušk FN SCAR L MK2 STD 5,56 mm FN Herstal,
- infrastrukturni projekti (obnova vojašnic v Ljubljani in Mariboru, prenova strelišč Bač in Crngrob, posodobitev strelišča Mlake in gradnja popolnoma novega strelišče Apače).
Organizacija nacionalne vaje Odpornost 2024
Za večjo varnost in odpornost pred naravnimi nesrečami so izvedli tudi nacionalno vajo Odpornost 2024. Vaja je bila namenjena preverjanju odpornosti države in družbe na tveganja, preigravanju postopkov in odzivanja v izrednih razmerah ter preverjanju neprekinjenega delovanja oblasti in preskrbe prebivalstva, so sporočili z ministrstva za obrambo.
Za večjo varnost in obveščanje prebivalstva o nesrečah so uvedli S-ALARM za opozarjanje državljanov pred nevarnostmi naravnih in drugih nesreč.
Alarm v primeru naravnih nesreč.
Povečanje obrambnih izdatkov na dva odstotka, do leta 2030 na tri odstotke
V luči eskalacij vprašanje miru ni več samoumevno, zato Mors aktivno spremlja dogajanje po svetu in v sodelovanju z Natom sledi potezam preostalih članic. Vlada Roberta Goloba bo tako že letos za obrambne izdatke namenila dva odstotka BDP, kar pomeni dodatnih 330 milijonov evrov glede na predhodne načrte za leto 2025. Obrambni proračun bi do leta 2030 postopoma povečevali na kar tri odstotke BDP. Leta 2027 bi se obrambni izdatki dvignili na 2,4 odstotka BDP, leta 2028 na 2,6 odstotka, leta 2029 na 2,8 odstotka in leta 2030 na tri odstotke BDP. Nato si sicer želi, da bi Slovenija za obrambo namenila še več odstotkov BDP, a Slovenija tega koraka za zdaj ne more narediti.
Je pa Slovenija dosegla in presegla zavezo članic Nata glede povečanja izdatkov za novo opremo. Zastavljeni cilj je bil, da članice vsaj 20 odstotkov obrambnih izdatkov namenijo za opremo, Slovenija pa je bila lani pri 27,3 odstotka vseh obrambnih izdatkov.
Obrambni proračun bi do leta 2030 postopoma povečevali na kar tri odstotke BDP.
V igri nakup oklepnikov patria
In ko je govora o opremi, je v Sloveniji v zadnjih dveh letih ponovno veliko prahu dvignila napoved nakupa finskih bojnih oklepnikov patria, ki imajo pri nas že bogato zgodovino. Vlada je januarja lani na seji sprejela sklep o nadaljevanju postopka nakupa in dobave osemkolesnih bojnih vozil patria. Potrdili so nadaljevanje postopka nakupa skupno 106 oklepnikov prek javnega naročila s postopki pogajanja s finsko vlado oziroma finskim obrambnim ministrstvom za dve bojni bataljonski skupini. Okvirni znesek projekta je 700 milijonov evrov.
Novembra 2025 je vlada napovedala, da bo odločitev o nakupu sprejela po parlamentarnih volitvah prihodnje leto. Minister Sajovic je takrat pojasnil, da so nakup odložili, saj terja določen čas.
Kateri projekti so še v teku?
Poleg nakupa oklepnikov patria ima Mors trenutno v izvedbi še projekte, kot so vzpostavitev protizračne obrambe, pehote, helikopterjev, brezpilotnih sistemov, artilerije, letališča Cerklje ob Krki, kibernetske obrambe, digitalizacije, prostorske sile Slovenske vojske (ustanovitev poveljstva prostorskih sil in osmih teritorialnih polkov), modernizacijo logistike, CBRN-zaščite in nekinetičnih zmogljivosti, modernizacijo sistema zaščite, reševanja in pomoči.
- Zakon o službi v Slovenski vojski,
- Zakon o kritični infrastrukturi,
- Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami,
- Zakon o varstvu pred utopitvami,
- Zakon o pavšalnem nadomestilu za povzročeno premoženjsko vojno škodo iz druge svetovne vojne,
- Zakon o vojnih invalidih (v sprejemanju),
- Resolucijo o dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040,
- Resolucijo o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2024–2030, v kateri so podani usmeritve in cilji za uspešen razvoj sistema,
- Srednjeročni obrambni program Republike Slovenije 2026–2031,
- Obrambno strategijo Republike Slovenije
- Vojaško strategijo Republike Slovenije,
- Strategijo civilne obrambe Republike Slovenije,
- Strategijo obrambne industrije in tehnološke baze Republike Slovenije,
- Strategijo odpornosti (v sprejemanju),
- Akcijski načrt za krepitev odpornosti države in družbe (je v sklepni fazi).
