Javna razprava ob obstrukciji opozicije v znamenju podpore zakonu

Javna razprava je bila sicer zaznamovana z odsotnostjo nevladnih organizacij, obeh skupin izbrisanih in večine opozicijskih poslancev Krivice je treba odpraviti individulano Minister za notranje zadeve je v DZ na javni predstavitvi mnenj o t.i. ustavnem zakonu poudaril, da predlagani ustavni zakon sistemsko in celovito ureja vprašanje t.i. izbrisanih. "Vse krivice je treba odpraviti, ampak individualno, od primera do primera," je dejal.

Mate je dejal, da v ustavnem zakonu predlagajo, da se status tujca podeli za nazaj, "a ne avtomatično, ampak od takrat, ko so vložili prošnjo". Prepričan je, da je sedanja vlada naredila velik korak naprej s tem, da ni skušala problema rešiti s parcialnimi rešitvami, ampak skuša celovito urediti to vprašanje.

"To je treba narediti z ustavnim zakonom" "Menimo, da je to treba narediti z ustavnim zakonom, ne zato, da bi obšli odločbo ustavnega sodišča, ampak ker je vsa osamosvojitev Slovenije potekala na osnovi ustavnih zakonov," je pojasnil.

"Ta možnost je bila dana vsem"

Minister je dejal, da je zakon omogočal prebivalcem drugih republik nekdanje Jugoslavije pridobivanje slovenskega državljanstva po izjemno ugodnih pogojih, pri čemer je bil pogoj stalno prebivališče v Sloveniji na dan 23. decembra 1990. "Ta možnost je bila dana vsem," je zatrdil in dodal, da je tako pridobilo državljanstvo 171.132 oseb. Po njegovih besedah so ti ohranili državljanstvo, ki so ga imeli prej.

"Nihče, ki je živel v Sloveniji in je imel katerokoli državljanstvo ene od republik nekdanje Jugoslavije, ni ostal brez državljanstva, kajti imel je državljanstvo ene od republik," je poudaril Mate in dodal, da "laže, kdor reče, da je Slovenija povzročila ljudi brez državljanstva".

"Večina je vedela" Minister je dejal, da težko sprejme trditve, da osebe, ki si niso uredile statusa, niso bile obveščene o potrebi po ureditvi statusa v osamosvojeni Sloveniji. "Mogoče je bil kdo, ki ni bil popolnoma obveščen, ampak je večina vedela," je poudaril in pojasnil, da so jih o tem obveščali tudi mediji.

"Največji zahtevek je malo več kot 500.000 €, najmanjši 41.729 €" Mate je tudi dejal, da ne pretirava glede odškodnin. Pojasnil je, da imajo na ministrstvu spisek ljudi, ki zahtevajo odškodnine. "Največji zahtevek je malo več kot 500.000 evrov, najmanjši 41.729 evrov," je zatrdil in pojasnil, da nekateri sodni postopki glede odškodnin že tečejo in da so že bile izdane zavrnilne sodbe.

"Vlada predlaga, da zahtevkov ne bi bilo mogoče vlagati" Minister je dejal, da vlada v ustavnem zakonu predlaga, da zahtevkov za odškodnine ne bi bilo mogoče vlagati. Dodal je, da so pripravljeni, če bi se ta rešitev izkazala za pravno sporno, to spremeniti tako, da bi se zahtevki za odškodnine lahko vlagali, a bi se odškodnine omejile na razumno mejo.

Opozoril je, da je leta 1991 Slovenija izgubila 20-milijonski trg in da so mnogi delavci ostali brez služb, tudi slovenski državljani, ne samo tujci. "Tukaj pa so zahtevki za odškodnino zato, ker je nekomu propadlo podjetje," je dodal.

Grims: Ni izbrisanih, so prenešeni

Poslanec Branko Grims (SDS) je v začetku razprave povedal, da ne moremo govoriti o izbrisanih, pač pa le o prenešenih. Kot je poudaril, je vlada takoj po oblikovanju nove koalicije želela predlagati rešitev, odziv s strani "tranzicijske levice" pa je bil po besedah poslanca aroganten. Pri tem je omenil zlasti stranki SD in Zares.

"Tisti, ki so kalkulirali, ne bi smeli imeti koristi" Kot je dejal, tisti, ki so kalkulirali s slovensko samostojnostjo in jo celo napadali, od tega ne bi smeli imeti koristi. S tem, ko opozicijske stranke bojkotirajo javno razpravo, pa bo Grimsovem mnenju izkazujejo odnos do vrednote samostojnosti.

Ob tem je izpostavil, da so pravni strokovnjaki zapisali, da je "individualna obravnava prenešenih" ne le možna, ampak tudi pravno dopustna. Edino vprašanje, ki po njegovo ostaja odprto, je vprašanje odškodnin.

"Slovenijo toži tudi tankovski oficir JLA" Grims je dejal, da je med tistimi, ki tožijo državo tudi oficir, ki je bil med osamosvojitveno vojno na čelu tankovske kolone Jugoslovanske ljudske armade na enem od slovenskih mejnih prehodov. "Ta človek danes državo toži za pol milijona evrov," je povedal Grims.

Jelinčič: Obstrukcija je dober znak, da je zakon primeren Poslanec SNS Zmago Jelinčič je med drugim dejal, da je dober dokaz za to, da je zakon primeren, dejstvo, da v dvorani "ne vidimo nikogar od SD, Zares in LDS". Zakon po njegovo ureja zadeve, ki jih nekateri niso hoteli urediti iz špekulativnih namenov. "Eno samo domovino imamo in te domovine ne bomo dali nikomur," je povedal.

"Prebrisani so tisti, ki niso verjeli v Slovenijo" V nadaljevanju so svoja stališča predstavili tudi nekateri posamezniki. Ivan Horvat je povedal, da je po narodnosti Hrvat in da je odločbo prejel 13. novembra 1991, pri čemer ni imel nobenih težav. Problem izbrisanih, ki jih Horvat imenuje "prebrisani", je po njegovo v tem, da niso verjeli v Slovenijo kot državo.

"Koalicija izrablja izbrisane za predvolilne interese" Katarina Vučko je v imenu Mirovnega inštituta, Pravno informacijskega centra nevladnih organizacij in Civilne iniciative izbrisanih aktivistov napovedala, da pri javni predstavitvi mnenj vsebinsko ne bodo sodelovali. Po njenem mnenju je bil namen koalicijskih strank, ki so predlagale razpravo, da bi izbrisane izrabile za svoje politične predvolilne interese. Prav zato so jo po njenem pripravili ravno dva meseca pred volitvami. V resnici pa po besedah Vučkove sploh ne želijo rešiti vprašanja izbrisa.

Dimitrij Kovačič (SDS) je odgovoril, da ne ve, zakaj bi bil kateri koli čas neprimeren za vsebinsko razpravo o tem vprašanju. Po besedah poslanca se nevladne organizacije očitno bojijo, da bi volivci slišali njihovo stališče.

Širca: V državnem zboru se je zgodila ulica

Poslanka Zares Majda Širca je v sporočilu za javnost zapisala, da je današnja javna predstavitev mnenj pokazala, da vladajoča koalicija ni imela resnega namena pridobiti odgovore na vprašanja, povezana z reševanjem statusa izbrisanih. V državnem zboru se je po njenem mnenju ob današnji razpravi zgodila ulica.

Kot je prepričana poslanka Zares, je France Cukjati kot predsednik ustavne komisije danes znova omogočil, da se v državnem zboru uporablja elemente sovražnega govora. "18.305 nezakonito izbrisanih prebivalk in prebivalcev Slovenije" se po njenem pristransko, skrajno manipulativno in žaljivo prikazuje v negativni luči, celo kot sovražnike in agresorje Slovenije.

Niso uspeli zagotoviti uresničitev odločbe US V tem mandatu vladajoča koalicija ni uspela zagotoviti, da bi bila odločba ustavnega sodišča o ureditvi položaja izbrisanih prebivalcev Sloveniji uresničena, še več, s predlogom ustavnega zakona jo je celo poskušala zaobiti, trdi Širca.