Janez Janša
Ponedeljek, 31. 8. 2026, 13.38
1 teden, 4 dni
Janša, Plenković, Magyar in Babiš na Bledu za isto mizo: vsi za drugačno evropsko politiko #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,32
Evropa se je v zadnjih 20 letih spremenila in potrebuje drugačno politiko, če ne želi zaostati, so se na panelu predsednikov vlad v okviru Blejskega strateškega foruma strinjali premierji Slovenije, Češke, Hrvaške in Madžarske.
Na Bledu se je danes začel 21. Blejski strateški forum, kjer bo vlada Janeza Janše v dveh dneh na enem mestu gostila predsednike držav in vlad, ministre, diplomate ter strokovnjake. Med prvimi dogodki je na sporedu panel predsednikov vlad z naslovom Oblikovanje Evrope iz njenega središča, na katerem bodo sodelovali češki premier Andrej Babiš, hrvaški premier Andrej Plenković, madžarski premier Peter Magyar in slovenski premier Janez Janša. Evropa se je v zadnjih 20 letih spremenila in potrebuje drugačno politiko, če ne želi zaostati, so se na panelu predsednikov vlad v okviru Blejskega strateškega foruma strinjali premierji Slovenije, Češke, Hrvaške in Madžarske. Nanizali so nekaj kritik na račun EU, kot ključna področja pa izpostavili migracije, energetiko, konkurenčnost in obrambo.
Premier Janez Janša je dejal, da se je Evropska unija v 20 letih korenito spremenila, tudi zaradi številnih kriz, ki smo jim bili priča v zadnjih letih.
Janša na BSF: Evropa pred vprašanjem, če je še zmožna oblikovati svet okrog sebe
Kajzer: Za močno Evropo so nujne spremembe
Marta Kos si bo prizadevala za dobre odnose s slovensko vlado
Menil je, da je EU sprejela nekatere dobre, pa tudi številne slabe odločitve, ki so vplivale na prihodnost njenega prebivalstva. Bruslju je ob tem očital pomanjkanje strateškega razmišljanja in ocenil, da je EU postala preveč osredotočena na regulacije.
"V zadnjih 20 letih smo postali preveč odvisni od poceni ruskih energentov, poceni izdelkov iz Kitajske in ameriškega varnostnega ščita, zdaj pa lovimo zaostanek. Zato se vrača zdrava pamet, in ponavljam, vir te zdrave pameti v današnjem času – opravičujem se prijateljem iz zahodnega dela Evrope – danes prihaja iz vzhodnega dela Evrope," je dodal Janša.
"V zadnjih 20 letih smo postali preveč odvisni od poceni ruskih energentov, poceni izdelkov iz Kitajske in ameriškega varnostnega ščita, zdaj pa lovimo zaostanek. Zato se vrača zdrava pamet, in ponavljam, vir te zdrave pameti v današnjem času – opravičujem se prijateljem iz zahodnega dela Evrope – danes prihaja iz vzhodnega dela Evrope," je dodal Janša.
Janša s kritiko prisilnega zelenega prehoda
Kritiziral je "prisilni zeleni prehod", ki je po njegovih besedah povzročil selitev evropskih tovarn v jugovzhodno Azijo, češ da s tem "rešujemo planet". V resnici pa se globalni izpusti niso znižali, medtem ko se je Evropa deindustrializirala in postala bolj odvisna od drugih delov sveta, je dejal.
Kritiziral je "prisilni zeleni prehod", ki je po njegovih besedah povzročil selitev evropskih tovarn v jugovzhodno Azijo, češ da s tem "rešujemo planet". V resnici pa se globalni izpusti niso znižali, medtem ko se je Evropa deindustrializirala in postala bolj odvisna od drugih delov sveta, je dejal.
Do zelenega prehoda in energetske politike EU je bil kritičen tudi češki premier Andrej Babiš, ki se je sicer bolj osredotočil na finančne vidike evropske politike in se med drugim obregnil ob način, kako Unija narekuje članicam način porabe sredstev.
Plenković: Morali bi se osredotočiti na to, kar nas povezuje
Hrvaški premier Andrej Plenković pa je menil, da se premalo govori o tem, kakšno težo pri odločanju znotraj Unije nosijo članice, ki v proračun EU prispevajo večino sredstev. Manjše članice zaradi tega včasih težje dosežejo, da so njihove pobude upoštevajo, vendar se po oceni hrvaškega premierja to vseeno zgodi, če so ideje podprte z dobrimi argumenti.
Hrvaški premier Andrej Plenković
Opozoril je tudi, da so nekatere večje svetovne sile bolj naklonjene pogovorom v ožjih formatih in se raje pogovarjajo s posameznimi državami kot multilateralnimi institucijami, kakršna je tudi EU. V tej luči se je zavzel za krepitev institucij in "zelo političen Evropski svet".
"Morali bi se osredotočiti na to, kar nas povezuje, in zgladiti medsebojne razlike, kolikor je mogoče," je dodal. Izpostavil je, da je Hrvaška na ravni EU izpostavila dve prednostni področji – demografijo in energetsko infrastrukturo.
Plenković je menil še, da srednja Evropa napreduje in pošilja sporočilo partnerjem, da postaja bolj odporna, demokratična in vplivna znotraj EU, posledično pa tudi bolj samozavestna, bolj povezana med seboj in s preostankom Evrope.
Trenutni vladajoči garnituri v EU je ob tem očital pomanjkanje političnih in gospodarskih ambicij. "Moramo se vprašati, ali želi Unija zgolj preživeti ali želi zmagati," je še dejal Magyar.
Magyar: Čas je, da se vrnemo k osnovam, na katerih je nastala EU
Povezovanje srednje Evrope je podprl tudi madžarski premier Peter Magyar, podobno kot Janša se je zavzel za vključitev držav Zahodnega Balkana v EU.
"Čas je, da se vrnemo k osnovam, na katerih je nastala EU, in se osredotočimo na prava vprašanja, kot sta gospodarsko sodelovanje in konkurenčnost," je dejal. Kot prednostna področja je omenil energetsko infrastrukturo, industrijo in umetno inteligenco.
Trenutni vladajoči garnituri v EU je ob tem očital pomanjkanje političnih in gospodarskih ambicij. "Moramo se vprašati, ali želi Unija zgolj preživeti ali želi zmagati," je še dejal Magyar.
Janša je medtem menil, da bi morala EU še več denarja nameniti za obrambo in oboroževanje z namenom odvračanja groženj, kot dokaz pa je omenil Ukrajino.
Premierja Češke in Madžarske sta ob tem poudarila še, da bodo na prihodnost Evrope ključno vplivale volitve na Poljskem, v Franciji, Španiji in Italiji, ki se bodo zvrstile prihodnje leto, pa tudi naslednje evropske volitve leta 2029.
Nagrada BSF ukrajinski borki za človekove pravice Matvijčuk
Ukrajinci se ne borijo le zase, ampak tudi za to, da bo s svobodno Ukrajino varnejši svet, je danes ob prejemu letošnje nagrade Blejskega strateškega foruma, ki ji jo je podelila predsednica Nataša Pirc Musar, poudarila ukrajinska borka za človekove pravice in Nobelova nagrajenka Oleksandra Matvijčuk.
Matvijčuk, vodja Centra za državljanske svoboščine, ki je bil leta 2022 med prejemniki Nobelove nagrade za mir, se neumorno bori za pravičnost, Ukrajino, in ukrajinsko ljudstvo, za otroke in tiste, ki so bili ugrabljeni in so jih odpeljali od doma, so ob podelitvi nagrade utemeljili na BSF.
Njen boj sega daleč prek meja Ukrajine - je boj za načela, na katerih je zgrajen mednarodni sistem, za prepričanje, da mora mednarodno pravo ščititi in varovati ljudi in da vojni zločini ne smejo ostati nekaznovani. Njeno poslanstvo je zagovarjanje človekovih pravic in človeškega dostojanstva, so poudarili in spomnili na njene besede, da pravičnost ni privilegij, temveč temeljna človekova pravica.
S predsednico Pirc Musar sta v pogovoru po podelitvi nagrade med drugim spregovorili o vojni in njenih posledicah, odgovornosti za mednarodne zločine, pa tudi potrebi po reformi Združenih narodov.
Pirc Musar je spomnila na dokumentarni film The Veto, v katerem Matvijčuk opozarja na posledice zlorabe pravice veta v Varnostnem svetu ZN. "Ukrajina je razgalila posledice položaja, ko stalna članica Varnostnega sveta zlorablja pravico veta, hkrati pa sama krši mednarodno pravo," je opozorila.
Matvijčuk pa je dejala, da reforma ZN ni priljubljena tema ne v ZN ne med voditelji držav, saj ne prinaša političnih koristi.
Ob prejemu nagrade se je Sloveniji zahvalila za podporo in solidarnost z Ukrajinci in opozorila, da se borijo za varnejši svet. Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč začel vojno, da bi okupiral Ukrajino, ki pa jo vidi kot most do Evrope, je posvarila.
Ukrajinci so po njenih besedah v centru dogajanja, ki bo v prihodnje oblikovalo mednarodni svetovni red. Putin želi prepričati svet, da država z jedrskim orožjem lahko počne, kar ji je volja - spreminja mednarodno priznane meje, celo krade otroke. Če mu bo uspelo, bo to spremenilo vse, kar bodo ljudje v prihodnje priznavali kot sprejemljivo, je posvarila. Za končanje vojne ni čarobne paličice, poudarja Matvijčuk, ki možnost za konec ruske agresije vidi v tem, da bo cena vojne za Putina višja kot cena miru.
