Janez Janša
Sreda, 20. 5. 2026, 9.38
4 tedne
Janša in Logar spreminjata boj proti korupciji, KPK izgublja samostojnost
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,33
Svet stranke SDS je potrdil vsebinski del koalicijske pogodbe, je sinoči sporočil predsednik SDS Janez Janša. Njegovo mandatarsko kandidaturo bodo vložili v torek, je napovedal. Obenem pa je zatrdil, da so pripravljeni na širše sodelovanje in da bodo, če bodo sestavili vlado, opozicijskim strankam ponudili pogodbo o partnerstvu za razvoj.
Nova koalicija pod vodstvom Janeza Janše pripravlja nov sistem za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, imenovan Skok. Gre za eno ključnih prioritet prihodnje vlade, a čeprav stranke prihodnje koalicije še niso dorekle vseh podrobnosti, je smer v zadnji različici koalicijske pogodbe že bolj jasna. Po trenutnih načrtih Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ne bi več delovala kot samostojni organ, ampak bi jo vključili v Skok.
Skok naj bi bil posebna specializirana enota, ki bi združevala tožilce, policijsko podporo, KPK in specializirane sodne oddelke. Ukvarjal bi se predvsem s pregonom korupcije in kaznivih dejanj med javnimi funkcionarji, javnimi uslužbenci, sodniki, tožilci ter v podjetjih z državnim lastništvom in javnih zavodih. KPK bi v okviru nove strukture ohranila predvsem preventivne naloge, kot so nadzor nad premoženjem funkcionarjev, preverjanje navzkrižja interesov in kršitev integritete, ne bi pa več obstajala kot samostojni organ, poroča N1.
Logar z več spremembami cilja na hitrejše sodne postopke in več zaupanja javnosti
Demokrati Anžeta Logarja, kjer je Skok predviden kot tožilsko telo s širokimi pristojnostmi po vzoru hrvaškega Uskoka, pa si želijo še širšo reformo: preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT), ustanovitev Posebnega policijskega organa namesto NPU ter vključitev Urada za izterjavo oziroma iskanje premoženja in Urada za upravljanje s premoženjem. Cilj naj bi bil hitrejši in učinkovitejši pregon zahtevnih primerov korupcije ter večje zaupanje javnosti v pravno državo.
Vendar pa načrt odpira tudi več pomislekov, še piše N1. Zaradi preteklih izkušenj pri ustanavljanju NPU ter omejenega števila izkušenih preiskovalcev in tožilcev naj bi v koalicijskih pogajanjih zlasti pri SDS imeli pomisleke o ustanovitvi povsem novega organa, kako široke pristojnosti bo imel in kaj vse bi vključeval. Naj pa ne bi imeli nobenih težav s tem, da KPK kot samostojen organ ne bi več obstajala, temveč bi jo pridružili Skoku. Zato se je ta del tudi znašel v koalicijski pogodbi, ki so jo kot zadnji potrdili na organih Janševe stranke.
KPK vztraja pri ločenosti preventive in pregona
KPK in del pravne stroke opozarjata, da morata biti preprečevanje korupcije in njen pregon ločena in neodvisna stebra, kar poudarja tudi nova evropska protikorupcijska direktiva. Kritiki zato opozarjajo, da bi združitev KPK z organi pregona lahko oslabila njeno neodvisnost.
Podrobnosti sistema tako še niso dokončno usklajene. Tako v SDS kot Demokratih se ukvarjajo z besedilom zakona o Skoku, ki naj bi natančneje določil pristojnosti, organizacijo in delovanje novega protikorupcijskega sistema.
Janša: Koalicijska pogodba potrebuje samo še lekturo
Janša je sicer v torek pozno zvečer sporočil, da je svet stranke SDS potrdil vsebinski del koalicijske pogodbe, ki bo najverjetneje podpisana do konca tedna. Vsebinsko je besedilo po njegovih besedah dokončno, potrebna pa je še lektura.
Obenem je zatrdil, da so vedno pripravljeni na širše sodelovanje. V okviru partnerstva za razvoj ali za napredno oz. razvojno Slovenijo, ki ga bodo ponudili vsem opozicijskim strankam, se lahko po Janševih besedah pogovarjajo tudi "o ciljih, ki jih SDS zagovarja že dolgo, ki jih je imela v ospredju tudi v kampanji za zadnje volitve, ko smo govorili o ustavni večini razuma". Gre za davčno sidro v ustavi, spremembo volilnega sistema, ustanovitev pokrajin in reformo sodstva, je pojasnil v izjavi za medije po seji sveta stranke, je poročala STA.
Na vprašanje, ali obstaja možnost, da sestavljanje koalicije ne bi bilo uspešno končano s sestavo vlade, je Janša odgovoril, da "obstaja še nekaj glasovanj, kjer je treba potrditi voljo, ki se izraža s podpisi na pogodbi".
Ob tem je še razkril, da je predlog za okrepitev boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu z ustanovitvijo posebne tožilske enote (Skok) v koalicijski pogodbi "opredeljen tako, kot je v programu stranke Demokrati Anžeta Logarja". "Je pa to za nas nekoliko premalo, tako da preden bo predlagana vlada, bomo to dorekli, če bo mogoče tudi v obliki predloga zakona," je pojasnil. Po njegovih besedah je to "ena od štirih prioritet, ki so v koalicijski pogodbi, se pravi boj zoper korupcijo, decentralizacija, debirokratizacija in uspešnost Slovenije".
Združitev dohodninskih razredov, razbremenitev dela, olajšava za mlade
Med ukrepi s področja davkov je v koalicijski pogodbi ukinitev najvišjega, 50-odstotnega dohodninskega razreda, ki bi ga združili z zgornjim razredom na enotni stopnji 40 odstotkov, pa je poročala POP TV. Uvedli bi posebno olajšavo za mlade do 29 let v višini tri tisoč evrov, napovedujejo pa tudi uvedbo družinske dohodnine.
V zvezi z razbremenitvijo dela želijo uvesti razvojno kapico v višini 2,5- do trikratnika povprečne plače v roku enega leta. Uvedli bi tudi sistem pavšalne obdavčitve za izbrane panoge, in sicer glede na značilno maržo z ustrezno prilagojenimi davčnimi stopnjami, pri čemer bi bila zgornja meja 350 tisoč evrov letnih prihodkov.
Predvidena je tudi nadgradnja davčnih olajšav za investicije v razvoj, digitalizacijo, avtomatizacijo, inovacije, raziskave in razvoj ter usposabljanje zaposlenih, ob tem pa še nadgradnja sistema davčnih spodbud za financiranje športa, kulture, sponzorstev in donacij od gospodarstva. Davčne olajšave pa bi uvedli ob vlaganjih v zagonska in hitro rastoča podjetja.
