Janez Janša
Sreda, 8. 7. 2026, 15.45
2 dneva, 8 ur
Janez Janša odhaja v Kijev. Razkril je tudi, kaj bo Slovenija dala Ukrajini.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,70
Predsednik vlade Janez Janša je bil leta 2022 eden prvih svetovnih voditeljev, ki so po začetku ruske invazije Ukrajine obiskali Kijev.
Slovenija bo v okviru Natove pobude PURL za vojaško pomoč Ukrajini letos namenila 50 milijonov ameriških dolarjev (43,82 milijona evrov), je danes na vrhu zavezništva v Ankari naznanil premier Janez Janša. Ob tem je za prihodnji teden napovedal obisk v Kijevu.
"Slovenija bo letos prispevala toliko kot v lanskem letu, se pravi 50 milijonov ameriških dolarjev," je Janša po vrhu Nata povedal o novem slovenskem prispevku v okviru pobude PURL, prek katere evropske zaveznice in Kanada financirajo dobave ameriškega orožja Ukrajini. Dodal je, da je bila napoved na vrhu v Ankari "lepo sprejeta".
Pojasnil je, da bodo ta sredstva namenjena predvsem krepitvi ukrajinskega sistema protizračne obrambe.
Nadaljnja podpora Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo je bila sicer ena od osrednjih tem dvodnevnega vrha zveze Nato v Ankari. Govorili so še o povečanju obrambnih izdatkov, krepitvi zmogljivosti obrambne industrije in večji vlogi Evrope pri zagotavljanju lastne varnosti.
Ob tem je za prihodnji teden napovedal obisk v Ukrajini, kjer se bo predvidoma udeležil srečanja Ukrajina-Jugovzhodna Evropa. Še pred tem bo v Parizu sodeloval na srečanju držav t. i. koalicije voljnih za podporo Kijevu.
Članice Nata Ukrajini obljubile 140 milijard evrov pomoči
Voditelji članic zveze Nato so ob koncu vrha zavezništva v Ankari danes ponovno potrdili svojo "neomajno zavezanost" medsebojni vojaški pomoči. Ob tem so se zavezali, da bodo Ukrajini v letih 2026 in 2027 zagotovili skupno 140 milijard evrov vojaške pomoči, piše v skupni izjavi.
Voditelji članic Nata, vključno z ZDA, so v Ankari ponovno potrdili svojo "neomajno zavezanost" klavzuli o medsebojni pomoči, ki je zapisana v 5. členu pogodbe o vojaškem zavezništvu. "Napad na enega je napad na vse," so zapisali v zaključni izjavi vrha.
Ob tem so se zavezali, da bodo Ukrajini letos in prihodnje leto zagotovili skupno 140 milijard evrov vojaške pomoči.
"Ukrajina prispeva k transatlantski varnosti, zavezniki pa smo enotni v naši neomajni podpori Ukrajini pri branjenju njene svobode, suverenosti in ozemeljske celovitosti," še piše v skupni izjavi. Zato se zavezujejo, da bodo Kijevu za leto 2026 zagotovili 70 milijard evrov za vojaško opremo, pomoč in usposabljanje. Enako raven podpore bodo zagotovili tudi za leto 2027.
Pomoč naj bi zagotovile predvsem evropske članice Nata in Kanada, saj so ZDA pod predsednikom Donaldom Trumpom močno zmanjšale finančno podporo Kijevu. Financiranje naj bi sicer vključevalo posojilo EU za podporo ukrajinskim oboroženim silam v višini 60 milijard evrov za obdobje 2026-2027. To pomeni, da bi morale članice Nata letno pokriti po približno 40 milijard evrov iz svojih nacionalnih proračunov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Kot še piše v skupni izjavi, so evropske članice in Kanada lani povečale svoje naložbe v ključne obrambne potrebe za več kot 139 milijard dolarjev. Zdaj so v Ankari napovedale več kot 50 milijard dolarjev novih naložb. Hkrati so se zavezale k razširitvi proizvodne zmogljivosti in sodelovanju z industrijo za pospešitev inovacij.
"Gradimo prihodnost: močnejšo Evropo v okviru močnejšega Nata," so še zapisali. Dodali so, da evropski zavezniki in Kanada v sodelovanju z ZDA zdaj prevzemajo večjo odgovornost za obrambo zveze.
