Janez Janša napovedal prestrukturiranje javnega sektorja

Janez Janša je v moderiranem pogovoru, v katerem je bilo v ospredju vprašanje, kako lahko z znanjem, podjetnostjo in sodelovanjem ustvarjamo nove priložnosti ter soustvarjamo prihodnost, dejal, da je število zaposlenih v javnem sektorju od osamosvojitve naraslo z okoli 126 tisoč na približno 196 tisoč leta 2025. Rast je bila po njegovih besedah na nekaterih področjih upravičena, med drugim zaradi večjih potreb v zdravstvu in socialnem varstvu, medtem ko v administraciji po njegovi oceni ni bilo enakih potreb.

Po Janševih besedah je treba del kadrovskega potenciala preusmeriti v gospodarstvo, kjer je veliko povpraševanje po delovni sili. Omenil je tudi 148 tisoč izdanih dovoljenj za tuje delavce. Pri tem je poudaril, da zaradi prestrukturiranja nihče ne bi smel ostati brez službe, temveč naj bi šlo za postopno in mehko preusmerjanje zaposlenih. Janša je med pogoji za večjo konkurenčnost gospodarstva navedel tudi stabilno poslovno okolje in primerne davčne obremenitve. Po njegovih besedah morajo imeti podjetja dovolj predvidljive pogoje za dolgoročno načrtovanje, država pa mora odstraniti ovire, ki po nepotrebnem zavirajo njihovo poslovanje. Foto: Siniša Kanižaj/STA

Logar: Najprej je treba ustvariti ugodno gospodarsko okolje

Prestrukturiranje javnega sektorja, v okviru katerega bi se moralo po mnenju premierja v gospodarstvo preliti okoli 50.000 delovnih mest, se ne bo zgodilo čez noč. Najprej je treba ustvariti ugodno gospodarsko okolje, ki bo spodbujalo podjetništvo in omogočilo odločitev za vstop v zasebni sektor, je v odzivu dejal gospodarski minister Anže Logar.

O morebitnih presežkih zaposlenih v javnem sektorju Logar ni želel govoriti. Kot je dejal, je njegova prednostna naloga oblikovanje ustreznega in ugodnega gospodarskega okolja, morebitne ugotovljene presežke pa bi bilo treba reševati skladno z veljavno zakonodajo. Foto: Siniša Kanižaj/STA

Razbremenitev gospodarstva in normirani s. p.

Med ukrepi je izpostavil interventni razvojni zakon in razbremenitev gospodarstva, predvsem na področju normiranih samostojnih podjetnikov. Cilj je po njegovih besedah povečati privlačnost podjetništva in zasebnega gospodarskega dela.

Minister je ob tem zavrnil ocene, da bi interventni zakon državo stal več kot milijardo evrov. Kot je dejal, so na ministrstvu prejeli podrobne informacije finančnega ministrstva, po katerih so učinki bistveno manjši. Pri tem je opozoril na dinamične učinke gospodarske rasti. Po njegovih besedah vsaka dodatna odstotna točka gospodarske rasti pomeni približno 750 milijonov evrov dodatnih prihodkov.

Janša: Najprej optimizacija, nato digitalizacija

Pomemben del sprememb vidi Janša v zmanjšanju birokratskih bremen. Po njegovih besedah mora Slovenija najprej optimizirati postopke in jih šele nato digitalizirati. Digitalizacija po njegovem ne bi smela pomeniti dodatnega zaposlovanja v administraciji, temveč predvsem manj postopkov in hitrejše delo. Pri tem je izpostavil tudi vse večji pomen umetne inteligence in drugih novih tehnologij.

Konkretne rešitve naj bi bile pripravljene še letos

Janša je ob tem predstavil tudi vlogo strateškega sveta za gospodarstvo, ki ga vodi predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Svet naj bi združeval predloge gospodarskih združenj in posameznih gospodarstvenikov ter jih pretvarjal v konkretne predloge ukrepov. Po Janševih besedah naj bi bile konkretne rešitve pripravljene še letos, pri čemer je večina širših ciljev že vključena v koalicijsko pogodbo.

Izobraževanje naj bi se bolj prilagodilo trgu dela

Pomemben del pogovora je namenil tudi izobraževanju. Po njegovem mnenju se mora izobraževalni sistem bolj prilagajati potrebam trga dela, saj se potrebe po kadrih hitro spreminjajo. Napovedal je prestrukturiranje srednješolskih in visokošolskih programov. Večina programov naj bi bila prenovljena do sredine prihodnjega leta, prvi rezultati sprememb pa naj bi bili vidni čez od tri do štiri leta.

Ob tem je premier izpostavil vseživljenjsko izobraževanje, ki bo po njegovih besedah zaradi hitrih tehnoloških sprememb postajalo vse pomembnejše. Ljudje se bodo morali tudi med delovno dobo večkrat prilagoditi novim potrebam gospodarstva in pridobivati nova znanja, je menil.

Vlada želi povezati slovenska podjetja s podjetniki v tujini

Premier je spregovoril tudi o povezovanju slovenskega gospodarstva s podjetniki zunaj države. Vlada je po njegovih besedah za različne pobude povezovanja podjetij iz zamejstva in drugih držav s slovenskim gospodarstvom v mandatu namenila deset milijonov evrov. Pri tem potekajo pogovori tudi s sosednjimi državami.

Med strateškimi področji tudi kmetijstvo

Med področji, ki jih Janša vidi kot strateška, je izpostavil kmetijstvo in prehransko varnost. Po njegovih besedah mora država izboljšati položaj kmetov, zmanjšati administrativne ovire, okrepiti zavarovanja pred posledicami naravnih nesreč in olajšati prenos kmetij na mlajše naslednike.

Poudaril je, da bo prihodnost Slovenije odvisna predvsem od tega, ali bo državi uspelo zagotoviti dovolj konkurenčno gospodarstvo in učinkovite javne storitve.

Stevanović: Podjetja potrebujejo stabilno poslovno okolje

Predsednik DZ Zoran Stevanović je ob današnjem obisku sejma izpostavil pomen podjetništva in obrti za slovensko gospodarstvo. Po njegovih besedah podjetja potrebujejo stabilno in predvidljivo poslovno okolje s čim manj administrativnimi ovirami. "Podjetnik potrebuje jasna pravila in pogoje, v katerih lahko razvija svoje podjetje, zaposluje in investira. Tudi davčni sistem mora biti naravnan tako, da dela in razvoja ne zavira," je dejal. Poudaril je tudi pomen povezovanja gospodarstva z izobraževanjem in vključevanja mladih.

Preberite tudi:

Novice Janša po incidentih v evropskih državah za enotnost Nata

Novice Janša: Primorska je za vedno in od vedno slovenska