Prek meja
Sreda, 1. 7. 2026, 4.00
2 tedna
Prek meja (92.): Živile Venckute
Iz Litve v Slovenijo: "Tukaj sem prvič zares začutila, da sem doma"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,28
Litovka Živile Venckute, poročena Medved, je Slovenijo odkrila po naključju med potovanjem po Evropi. Danes tukaj živi z družino, govori slovensko, občuduje prijaznost ljudi in pravi, da je Slovenija skriti zaklad, ki ga svet še ni odkril. "Res se počutim dobrodošlo. V Sloveniji sem našla občutek doma," pove za Siol.net.
Ko je Živile Venckute pred leti s prijateljico potovala iz Velike Britanije proti Litvi, Slovenija ni bila niti na seznamu držav, ki bi jih želela obiskati. Pravzaprav sploh ni vedela veliko o njej. Danes v Sloveniji živi že skoraj šest let, tukaj si je ustvarila družino in pravi, da se je prav v tej mali državi prvič zares počutila doma.
V Slovenijo je prišla po naključju, danes pa tukaj z možem Nejcem vzgajata dve hčerki.
Ob tem poudarja, da bo Litva vedno njena domovina, saj tam živijo njeni starši, sorodniki in prijatelji, vendar danes svoje življenje vidi v Sloveniji. Tudi njena hčerka odrašča ob obeh jezikih in kulturah, kar družini omogoča, da ohranja močno povezanost z obema državama.
Živile prihaja iz litovskega pristaniškega mesta Klajpeda ob Baltskem morju.
Njena zgodba se je začela v litovskem mestu Klajpeda ob Baltskem morju, kjer je odraščala do 18. leta. Nato jo je pot vodila v Veliko Britanijo, kjer je doštudirala turizem, več let delala v gostinstvu in postala tudi vodja restavracije. Toda življenje na Otoku ji ni bilo blizu. "Vedela sem, da se v Litvo ne želim vrniti za vedno, hkrati pa tudi Velika Britanija ni bila moj dom," pripoveduje.
Doma ohranjajo oba jezika in obe kulturi, da bosta hčerki povezani tako z Litvo kot Slovenijo.
Usodno naključje v Sloveniji, spoznala je Nejca
Med potovanjem po Evropi z avtom sta z najboljšo prijateljico sproti oziroma tik pred zdajci iskali prenočišče prek platforme Couchsurfing. V Italiji jima ni uspelo najti gostitelja, potem pa sta na zemljevidu opazili Slovenijo in se odločili poskusiti še tam. Gostitelj, ki se je javil le nekaj minut po aktivaciji svojega profila, je bil Nejc. Opazila je, da je bila Nejcu takoj všeč, vendar je bila prepričana, da gre za kratek postanek, in nikakor si ni želela zveze na daljavo.
Takrat si Živile ni predstavljala, da bo iz kratkega postanka nastala življenjska zgodba. Nejc je njej in prijateljici pošiljal fotografije, se javljal in čez nekaj mesecev prišel na obisk. Kljub začetnemu nesporazumu glede tega, zaradi katere od prijateljic je sploh prišel, sta Nejc in Živile hitro ugotovila, da sta si všeč. Po nekaj obiskih, skupnem potovanju na Portugalsko in obdobju zveze na daljavo, ko je Nejc ob koncih tedna hodil k njej na obisk, sta ugotovila, da želita biti skupaj. "Nikoli si nisem predstavljala, da bom v zvezi na daljavo. Potem pa sem spoznala, da je Nejc moj človek," pravi.
Najbolj sta jo v Sloveniji presenetila prijaznost ljudi in občutek, da je dobrodošla.
Selitev med epidemijo
Njuno zvezo je zaznamovalo tudi obdobje epidemije covida-19. Zaradi omejitev prehajanja meja je bilo obiskovanje vse težje, vendar je prav ta čas dokončno pokazal, da si želita skupnega življenja. Živile se spominja, kako je morala ob prvem prihodu v Slovenijo med epidemijo peš prečkati mejo z vsemi potrebnimi dokumenti, medtem ko jo je Nejc čakal na drugi strani.
Po več mesecih skupnega življenja je postalo jasno, da želi ostati v Sloveniji. Selitev zanjo ni pomenila večjih birokratskih težav, saj sta Litva in Slovenija članici Evropske unije, pomembno pa ji je bilo predvsem to, da je hitro našla zaposlitev in občutek stabilnosti. Zaposlila se je v Gelaterii Romantika v Ljubljani, kjer je bila veliko v stiku z ljudmi, kar jo je spodbudilo k temu, da je vse več govorila slovensko. Trenutno je sicer na porodniškem dopustu z drugo hčerko.
Ljubezenska zgodba Živile in Nejca se je začela po naključnem srečanju prek platforme Couchsurfing.
Slovenci jo še vedno presenečajo
Čeprav sta si Litva in Slovenija v marsičem podobni, je opazila tudi številne razlike. Največja je narava. Litva je ravninska država, kjer se pogled izgubi v neskončnem horizontu, medtem ko so v Sloveniji povsod hribi in gore. "V Litvi vidiš ogromno nebo, v Sloveniji pa vidiš hribe, kamorkoli se obrneš," pravi.
Še bolj kot narava jo je presenetila odprtost ljudi. Po njenem mnenju so Slovenci bistveno bolj družabni in povezani kot prebivalci severne Evrope. "Če v Sloveniji srečaš nekoga v hribih, ga pozdraviš. Pri nas se to skoraj ne dogaja."
Prav prijaznost ljudi je bila eden glavnih razlogov, da se je v Sloveniji hitro počutila doma.
Posebnost litovske zakonodaje je, da dvojno državljanstvo ni mogoče, zato se bo morala družina v prihodnosti posvetiti tudi temu vprašanju. Hčerki, ki odraščata ob slovenskem in litovskem jeziku ter kulturi, bosta morali ob polnoletnosti sprejeti pomembno odločitev, katero državljanstvo bosta obdržali. "Doma živimo z obema jezikoma in obema kulturama. Dekleti bosta povezani tako z Litvo kot tudi Slovenijo, zato bo odločitev nekoč verjetno vse prej kot preprosta," pove.Pogreša jezik in hrano
Cepelini, krompirjevi cmoki z mesnim nadevom
Najbolj pogreša materni jezik. Čeprav danes tekoče govori slovensko, ji manjkajo domače šale, humor in sproščenost, ki jih lahko doživiš le v svojem jeziku.
Pogreša tudi litovsko kulinariko. Med najbolj značilnimi jedmi omenja hladno juho iz kefirja in rdeče pese, ki jo v Litvi jedo predvsem poleti, ter tradicionalne cepeline, to so krompirjevi cmoki z mesnim nadevom. Ob tem opaža tudi razlike pri prehrani: "Pri nas ob glavni jedi skoraj vedno dobiš še več vrst solat, juho ali prilogo. V Sloveniji moraš marsikaj naročiti posebej."
Hladna juha iz kefirja in rdeče pese
V Sloveniji ji je zelo všeč ocvrt piščanec, pa tudi sicer je navdušena nad raznoliko ponudbo hrane in predvsem nad tem, da so v restavracijah močno prisotne lokalna hrana in lokalne sestavine, ne uvožene.
Čeprav živi v Sloveniji, ostaja močno povezana z rodno Litvo.
Slovenščina je prišla skozi delo
Učenja jezika se je lotila resno, tašča ji je omogočila krajši tečaj. Največ pa se je naučila v službi. Delo z ljudmi ji je pomagalo, da je hitro začela razumeti vsakdanje izraze in pogovore. Začetki niso bili lahki. Ob druženjih s prijatelji pogosto ni razumela pogovora, zato je raje ostajala tiho. Danes je drugače. Dobro razume slovensko, čeprav včasih še vedno odgovori v angleščini.
Priznava, da ji največ težav povzroča pisanje in postavljanje besed v pravilen vrstni red, saj pogosto razmišlja v litovščini ali angleščini. Kljub temu poudarja, da so bili Slovenci vedno potrpežljivi in pripravljeni pomagati. Dodaja še: "V Sloveniji zelo veliko ljudi govori angleško. To me je res presenetilo." Ob tem se pošali, da govori dva jezika, ki ju sicer uporablja malo ljudi: litovščino in slovenščino. Tudi starejša hčerka govori oziroma se uči oba jezika.
Živile z možem Nejcem ter hčerkama Milo in Aire
O slovenskem zdravstvuČeprav sta bila nosečnost in porod obdobje, ko je bila v Sloveniji še razmeroma nova, pravi, da zaradi jezika pri zdravstveni oskrbi ni imela večjih težav. "Če je šlo za pomembne stvari, kot so pregledi ali porod, sem prosila, da govorimo angleško. Želela sem biti prepričana, da vse razumem," pripoveduje.
Pozitivno jo je presenetilo predvsem to, da veliko zdravstvenih delavcev govori angleško in da so bili pripravljeni prilagoditi komunikacijo njenim potrebam. Tudi v manjših krajih ni imela občutka, da bi bila zaradi tujega jezika prikrajšana. "Res sem se počutila dobrodošlo, ne glede na to, ali sem govorila slovensko ali angleško," pravi.
Skriti zaklad Evrope
Slovenijo opisuje kot skriti zaklad, ki ga tujci še niso povsem odkrili. Navdušujejo jo raznolikost pokrajin, bližina morja, gora, vinorodnih območij in dejstvo, da je vse dostopno v kratkem času. Najbolj ji je všeč Ljubljana, ki po njenem mnenju združuje vse prednosti glavnega mesta, hkrati pa ostaja prijetna in obvladljiva.
Obiskovalce iz Litve najprej pošlje na Bled, v Postojnsko jamo in na Predjamski grad, ki jo je še posebej navdušil. "Na tako majhnem prostoru imate vse. Tega nima skoraj nobena država."
Živile Venckute Medved pravi, da je v Sloveniji prvič v življenju zares začutila občutek doma.
Sanje o turizmu in povezovanju Litovcev
Danes skupaj z družino živi na podeželju, kjer uživa v miru, naravi in dobrih odnosih s sosedi. V prihodnosti si želi uresničiti sanje, povezane s turizmom. Rada bi ustvarila manjšo nastanitev, kjer bi gostom pripravljala zajtrke in jim pokazala Slovenijo skozi svoje oči.
Razmišlja tudi o organiziranju izletov za litovske obiskovalce, saj meni, da Slovenija v Litvi še vedno ni dovolj poznana.
