Sreda, 27. 5. 2026, 10.16
1 mesec, 3 tedne
Gasilci predstavili ukrepe ob izrednem dogodku: Prvih pet minut odloča #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,24
Predstavnik za odnose z javnostmi Gasilske brigade Ljubljana Robert Okorn, namestnik poveljnika Gasilske brigade Ljubljana Anže Bitenc in svetovalec za preventivo na Gasilski brigadi Ljubljana Blaž Židanek
"Največ časa pogosto izgubimo v prvi minuti neodločnosti," so na novinarski konferenci Prvih pet minut odloča, kjer so predstavili ukrepe, ki bi jih ljudje morali izvesti, ko opazimo dim ali požar, dejali predstavniki Gasilske brigade Ljubljana. Izpostavili so tudi dejanja in nedejanja, ki jih ljudje v takšnih položajih ne bi smeli početi, nam predstavili ukrepe, ki jih lahko prav vsak izvede preventivno, torej še pred izrednim dogodkom, opozorili pa tudi, da so t. i. moderni požari sedemkrat hitrejši, zato je tudi evakuacijski čas krajši.
"Vsaka intervencija se zgodi že pred našim prihodom. Prvih pet minut odloča in ljudje so prvi na mestu dogodka," zato je ključno, da se v tem času znajo pravilno odzvati.
Na Gasilski brigadi Ljubljana so prvi na svetu naredili znak, ki na lokaciji intervencije označuje zbirno mesto za medije.
Ne odlašajmo, takoj pokličimo 112
Prav vse, ki se znajdejo v takšnem položaju in zaznajo nevarnost, na Gasilski brigadi Ljubljana pozivajo, da takoj pokličejo 112. Ko se oglasi operater, naj poskušajo ostati mirni, povedo točno lokacijo, informacije o omejenem dostopu ter ostanejo na zvezi, dokler je treba. "Ko se nekdo odloči poklicati 112, je prvi intervencijski ukrep že narejen," je poudaril predstavnik za odnose z javnostmi Gasilske brigade Ljubljana Robert Okorn.
Nato na dogodek opozorimo druge prisotne, aktiviramo ročni javljalnik požara, da obvestimo vse uporabnike objekta, ranljivim skupinam pa, če je le mogoče, pomagamo, da se umaknejo. Predvsem pa se tudi sami pravočasno umaknemo in ne rešujemo položaja za vsako ceno. "Herojstvo ni vedno v tem, da ostanemo v nevarnosti, ampak je to odločitev za pravočasen umik," dodaja Okorn.
Z ročnimi gasilnimi aparati gasimo le, če ocenimo, da smo za to sposobni in da ni nevarnosti za nas in druge.
Z ročnimi gasilnimi aparati gasimo le, če ocenimo, da smo za to sposobni. Ti naj bodo na hitro dostopnem mestu.
Zelo pomaga, da ob izhodu za seboj zapiramo vrata ter jih ne zaklepamo, nato pa se postavimo na ulico oziroma vidno mesto, da nas gasilci vidijo. Ob prihodu jim podamo vse pomembne informacije.
Tega nikar ne počnimo
A žal se velikokrat zgodi, da se ljudje ne odzovemo pravilno in odlašamo s klicem na pomoč. "Marsikdo si reče, ah, saj je zagotovo že kdo poklical, in gre naprej. To je tipična napaka, ki jo ljudje premnogokrat počnejo," opozori Okorn. Veliko ljudi, namesto da bi takoj ukrepali, išče dokumente, požar pa se v tem času širi.
Najdejo se tudi takšni, ki zgolj opazujejo, gledajo ali celo snemajo. "Žal. Danes živimo v dobi, ko imamo vsi mobilne telefone, in tovrstni primeri niso redki."
Pogosto se zgodi, da podcenjujemo položaj in obseg nesreče, pri čemer je Okorn izpostavil dim. "Dim ubija hitreje kot ogenj. Ljudje mislijo, da je največja nevarnost plamen, a zelo pogosto je največja nevarnost dim. Tudi mi gasilci, morda celo nezavedno, ko je požar pogašen, rečemo, da je zadeva zaključena. A pravzaprav je daleč od tega. Ko so prostori še zadimljeni – v dimu namreč ljudje izgubimo orientacijo –, postanemo še bolj zmedeni in se lahko zgodi še kaj mnogo bolj tragičnega."
Poskrbimo za preventivo
Poleg hitrega ukrepanja v izrednem dogodku je pomembna tudi preventiva, ki pomaga, da izredni dogodek preprečimo oziroma da je manj možnosti zanj. Zanjo lahko poskrbi prav vsak.
"Pralne, pomivalne, sušilne stroje in podobne naprave redno vzdržujemo, ne hodimo od doma, ko te naprave delujejo, ko kuhamo, imamo nadzor nad štedilniki, pečicami, vedno predvidevamo proste poti za umik, baterijskih naprav ne polnimo na evakuacijskih poteh, gasilne aparate imamo na hitro dostopnem mestu, v stavbah, ki jih ne poznamo, na primer v koncertnih dvoranah, nakupovalnih središčih, smo pozorni na oznake za evakuacijske izhode, preverimo zbirno mesto v primeru evakuacije," je mogoče ukrepe naštel svetovalec za preventivo na Gasilski brigadi Ljubljana Blaž Židanek.
V stavbah, ki jih ne poznamo, na primer v koncertnih dvoranah, nakupovalnih središčih, bodimo pozorni na oznake za evakuacijske izhode.
Moderni požari sedemkrat hitrejši, evakuacijski čas petkrat krajši kot v preteklosti
Opozorili so še, da se čas razvoja požara nekoč in danes bistveno razlikuje. T. i. moderni požari v prostorih z modernimi materiali, ki so izjemno hitro gorljivi, so sedemkrat hitrejši.
Na primer požar e-skiroja v prostoru se popolnoma razvije v zgolj 30 sekundah. Zato je tudi evakuacijski čas krajši. "Včasih, ko so bili naši bivalni in tudi industrijski prostori grajeni iz naravnih materialov, smo imeli okoli 17 minut časa za evakuacijo, zdaj imamo le tri minute," je še pojasni Židanek.
