Torek, 11. 8. 2026, 11.25
3 tedne, 5 dni
Fridl Jarc: Ministrstvo izstopa iz pogodbe o ustanovitvi Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,85
Na ministrstvu za kulturo so se odločili, da izstopijo iz pogodbe o ustanovitvi Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti, ki so jo na začetku leta podpisali skupaj z mestnima občinama Celje in Nova Gorica. Kot je danes pojasnila ministrica Ignacija Fridl Jarc, je tripartitna pogodba pomanjkljiva, področje pa nameravajo kljub temu krepiti.
Javni zavod za razvoj sodobne plesne umetnosti je bil ustanovljen v mandatu prejšnje vlade, pogodba je bila podpisana aprila letos, izbran je bil v. d. direktorja zavoda, vendar so strokovne službe ministrstva že takrat ugotavljale, da pogodba ni izvršljiva, je v današnji izjavi za medije povedala ministrica.
Kot je pojasnila, je bilo podanih več pripomb, med drugim, da iz pogodbe ni bilo jasno, katera ustanoviteljica ima ustanoviteljske pravice in katere zaposlene financira posamezni ustanovitelj, manjkalo je tudi določilo, na podlagi česa se zagotovi sredstva.
Po pregledu dokumentacije so ugotovili tudi, da je sistematizacija predvidevala 19 delovnih mest v tem javnem zavodu, dve delovni mesti sta bili predvideni za pomočnika direktorja, vendar drugi javni zavodi takega privilegija po besedah ministrice nimajo. Predvidena so bila tudi zgolj tri delovna mesta za plesalce, kar ni v skladu z načeli, ki jih zagovarjajo, in sicer čim manj birokracije in čim več ustvarjalnosti. Stroški za plače teh zaposlenih bi znašali okrog 900 tisoč evrov letno, to pa bi pomenilo skoraj milijon evrov manj za ustvarjalnost, je povedala.
Zakaj so izstopili?
Fridl Jarc je zagotovila, da bodo sredstva, ki so bila predvidena za omenjeni zavod, v prihodnjem letu v celoti namenili sodobnemu plesu.
Kot je dodala ministrica, je bil namen tega zavoda bolj kot podpora in krepitev ustvarjalnosti vzpostavljanje mreže in pomoč pri gostovanju oziroma decentralizaciji sodobne plesne umetnosti, ki pa je skoncentrirana v Ljubljani. Ker ministrstvo tudi že sicer podpira gostovanja, so ugotovili tudi, da se te vsebine prekrivajo, zato so sklenili izstopiti iz pogodbe. Aneks k pogodbi po navedbah Fridl Jarc ne bi bil dovolj, o svoji nameri pa so že obvestili vse vpletene.
Fridl Jarc je zagotovila tudi, da bodo sredstva, ki so bila predvidena za omenjeni zavod, v prihodnjem letu v celoti namenili sodobnemu plesu, razmišljajo pa tudi o tem, da bi za področje vzpostavili samostojno proračunsko postavko in imenovali komisijo za razvoj plesne umetnosti. Pripravljajo tudi reorganizacijo mreže javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) na način, da bo ta dolžan skrbeti za mreženje tiste ustvarjalnosti, ki jo ustvarjajo samostojni ustvarjalci in nevladne organizacije v kulturi.
"Nesmiselno je namreč vzpostavljati nove ustanove, ki bi za to skrbele, če imamo JSKD, če ministrstvo za kulturo več kot 50 zaposlenim mesečno po celotni Sloveniji plačuje plačo za to, da skrbijo za mreženje slovenske kulture in ustvarjalnosti. Menimo, da je treba to mrežo reorganizirati in uspešno uporabiti ravno v te namene tista sredstva, ki bi jih pobral neki javni zavod, svojo organizacijsko strukturo pa preusmeriti na resnično podporo sodobni plesni ustvarjalnosti," je odločitev utemeljila Fridl Jarc.
Kot je še poudarila, ta odločitev ni usmerjena proti sodobnemu plesu, temveč v ustvarjanje pogojev za njegov dolgoročni razvoj na pravno in finančno trdnih temeljih.
Na odločitev ministrstva so se kritično odzvali v Levici, kjer menijo, da bo imel izstop iz ustanovitve javnega zavoda za sodobni ples nepopravljive posledice za generacije plesalcev. Napovedali so, da bodo zahtevali sklic izredne seje odbora za kulturo v DZ.
Na celjski in novogoriški občini razočarani
Na celjski in novogoriški občini, so v odzivu na odločitev ministrstva za kulturo napovedali, da bodo oblikovali skupno stališče. Kot poudarjajo v Novi Gorici, se z umikom države iz zavoda za občini ustvarjajo težki, če ne nemogoči pogoji za obstoj zavoda.
Na Mestni občini Celje današnjo napoved ministrice za kulturo ocenjujejo kot odmik od dosedanjih strateških usmeritev države na področju decentralizacije kulture in institucionalnega razvoja sodobnega plesa. Kot so zapisali, je bila ustanovitev decentraliziranega javnega zavoda v veljavnih strateških dokumentih države opredeljena kot eden ključnih ukrepov za stabilen razvoj tega področja. Ob tem dodajajo, da navedba ministrstva, da celjska občina ni izpolnila svojih finančnih obveznosti, ne drži, saj je občina nakazala dogovorjeni sorazmerni del zagonskih sredstev ter dala v uporabo pisarniški prostor za v. d. direktorja in zagotovila informacijsko-komunikacijsko opremo.
V zvezi z navedbami o pravnih in izvedbenih pomanjkljivostih ustanovitvenih dokumentov pa poudarjajo, da po njihovi oceni veljavni sklep o ustanovitvi in tripartitna pogodba soustanoviteljic predstavljata ustrezno in izvršljivo podlago za delovanje zavoda ter izpolnjevanje obveznosti soustanoviteljic. Hkrati sta občini na sestanku pri ministrici izrazili pripravljenost, da sodelujeta pri pripravi morebitnih sprememb ali dopolnitev pogodbe, če bi bile te potrebne za odpravo posameznih nejasnosti, so dodali. Kot so še zapisali, bo po odločitvi vlade Mestna občina Celje v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica oblikovala skupno stališče in opredelila nadaljnje korake. O morebitnih spremembah ustanovitvenega akta pa bosta morala odločati mestna sveta obeh občin.
Na Mestni občini Nova Gorica pa so zapisali, da so v soustanoviteljstvo Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti vstopili z željo, da bi se področje plesne umetnosti v državi decentraliziralo in da bi podprli vrhunske plesne izvajalce tudi izven prestolnice. Plesalci sodobnega plesa so pogosto podvrženi negotovim in prekarnim razmeram, zato so menili, da bi zavod na državnem nivoju pomagal tudi pri urejanju ustreznih pogojev za profesionalne plesalce sodobnega plesa. Za izvajanje dejavnosti zavoda so rezervirali prostore Epica, ki so ga vzpostavili v letu Evropske prestolnice kulture.
Z umikom države iz zavoda se, kot poudarjajo, za obe občini, tako novogoriško kot celjsko, v finančnem pogledu ustvarjajo zelo težki, če ne nemogoči pogoji za obstoj zavoda, saj bosta obe občini s svojimi sredstvi težko financirali zavod na državnem nivoju.
Javni zavod za razvoj sodobne plesne umetnosti (ZRSPU) je nova nacionalna javna institucija, namenjena razvoju, produkciji, promociji in podpori sodobne plesne umetnosti v Sloveniji in tujini. Zavod je nastal v času, ko je ministrstvo za kulturo vodila Asta Vrečko, ki je ustanovitev zavoda predstavljala kot pomemben korak k sistemski ureditvi področja sodobnega plesa.
Vlada ga je ustanovila novembra 2025, aprila 2026 pa so država ter Mestna občina Celje in Mestna občina Nova Gorica podpisale pogodbo o njegovem soustanoviteljstvu.
Kot je na novinarski konferenci še povedala ministrica, so na ministrstvu po dveh napornih mesecih uspeli deloma sanirati primanjkljaj, ki so ga razkrili julija. Ministrstvu se z rebalansom obeta 2,2 milijona evrov dodatnih integralnih sredstev, z njimi in prerazporeditvami bodo lahko izvedli projekte, za katere so izdane odločbe in podpisane pogodbe. Napovedala je tudi, da bodo z dodatnimi sredstvi in prerazporeditvami predvidoma lahko izvedli tudi tiste razpise, ki so že v fazi oddanih sklepov o izbiri.
Spomnila je, da so po pregledu finančnega stanja v proračunu ministrstva za kulturo ugotovili primanjkljaj v višini 8,9 milijona evrov za tekoče financiranje zakonskih in pogodbenih obveznosti do konca leta. Poudarila je, da so nemudoma pristopili k reševanju problematike in v pogajanjih z ministrstvom za finance uspeli pripraviti taka izhodišča rebalansa proračuna za leto 2026, da so jim zagotovili 2,2 milijona dodatnih integralih sredstev v proračunu ministrstva za kulturo.
V izhodiščih za rebalans državnega proračuna, ki jih je potrdila vlada, je sicer za ministrstvo za kulturo predvidenih 13,6 milijona evrov dodatnih sredstev. A, kot je pojasnila ministrica, so ostalo kohezijska sredstva in z njimi ne morejo pokrivati omenjenega primanjkljaja. Poleg tega je bilo treba ta primanjkljaj nemudoma pokriti, saj niso imeli sredstev za plačilo socialnih prispevkov samozaposlenim. Zato v tistem trenutku ni bilo druge rešitve, kot da so razpise, kjer odločbe in pogodbe niso bile izdane, zaustavili.
Kot je izpostavila, so bili v teh dveh mesecih zelo uspešni pri črpanju evropskih sredstev. Ob prevzemu vodenja ministrstva so bila iz načrta za okrevanje in odpornost, ki se izteče 31. avgusta, sredstva črpana le v višini 80 odstotkov. Trenutno je počrpanih že 85 odstotkov sredstev, so pa zagotovili, da bo do konca avgusta počrpanih 97 odstotkov. In če je prejšnje vodstvo ministrstva v štirih letih, kolikor se ta kohezija že izvaja, uspelo počrpati le štiri odstotke kohezijskih sredstev, so trenutno pri črpanju teh sredstev na višini 5,1 odstotka, načrtujejo pa, da bodo do konca leta dosegli 14 odstotkov, je povedala Fridl Jarc.
Izpeljali so tudi postopek racionalizacije na ministrstvu za kulturo. V odprodaji sta dve vozili, s 1. avgustom so skoraj v celoti ukinili študentsko delo, poleg tega se bo s 1. septembrom za šest ljudi zmanjšalo število zaposlenih na ministrstvu.
