Franci Matoz je dobil zeleno luč

Kot prva sta svoje načrte pred pristojnimi odbori DZ predstavila kandidatka za ministrico za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Monika Kirbiš Rojs ter kandidat za ministra za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer. 

Matoz z vodilom, da lahko za Slovenijo naredi nekaj dobrega

V nadaljevanju je svoje načrte razgrnil kandidat za ministra za notranje zadeve in javno upravo iz kvote SDS Franci Matoz. Na začetku je dejal, da odločitev, da zapusti odvetniški poklic, ni bila lahka, vodila pa ga je zgolj misel, "da za Slovenijo naredim nekaj dobrega ter da po svojih najboljših močeh uspešno vodim ministrstvo, za katero kandidiram".

Med predstavitvijo je med drugim izpostavil, da bo takoj ob nastopu funkcije temeljito pregledal vse organizacijske enote na dosedanjem ministrstvu za notranje zadeve in ministrstvu za javno upravo, ki ju bodo pod novo vlado združili v en resor. Pri tem ne izključuje ukinitve nekaterih delovnih mest, če se bodo področja podvajala.

"Javna uprava je servis državljanov in gospodarstva, ne more biti sama sebi namen," je poudaril Matoz, za katerega bo to temeljno izhodišče pri urejanju resorja. Upravo je treba preoblikovati v učinkovito, pregledno in odzivno institucijo, je izpostavil. Pripravili bodo program racionalizacije za celoten sektor države, vključno s predlogom racionalizacije pri obstoju organizacij in delovanju institucij, ki nimajo neposredne podlage za ustanovitev v ustavi. Treba je tudi urediti decentralizacijo in začeti postopke za ustanovitev pokrajin.

Ločeni plačni sistemi za več poklicev

Matoz je napovedal vnovično vzpostavitev avtocestne policije, ki bo prispevala k boljši pretočnosti, manj prometnim nesrečam in večji raziskanosti kaznivih dejanj. Foto: STA Spregovoril je tudi o kadrovski stiski v slovenski policiji, ki bi jo sam rešil s pospešenim projektom izobraževanja policistov, uvedbo štipendij in promocij poklica. Hkrati pa je poudaril, da bo treba "urediti ločen plačni sistem za policijo, vojsko, zdravstvo, izobraževanje in kulturo ter socialnovarstvene storitve, medtem ko lahko enoten plačni sistem ostane samo na administrativni ravni dela javnega sektorja". Je pa kasneje še dejal, da je treba reformo plačnega sistema v javnem sektorju dokončati s "krepitvijo stimulativnega dela, vezanega na uspešnost".

Prepričan je, da je treba "redefinirati obstoječo organiziranost uprave kriminalistične policije", kjer deluje tudi Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Proces preiskovanja kaznivih dejanj mora po Matozovih besedah temeljiti na regionalizaciji kriminalistične policije, s čimer bi z obstoječim številom kriminalistov povečali učinkovitost. Matoz, sicer dolgoletni odvetnik predsednika vlade Janeza Janše, je ocenil, da je NPU ob kadrovskih kapacitetah, ki jih ima, premalo izkoriščen. Hkrati ima poseben položaj v hierarhičnem ustroju policije, vendar meni, da ni dosegel svojega namena. Kot je dejal, je treba "redefinirati obstoječe pristojnosti NPU in njegovo diskrecijsko pravico za prevzem preiskave".

Verjetni prihodnji minister in nekdanji miličnik Matoz bo posebno pozornost namenil "ničelni toleranci do korupcije in prioritetni obravnavi korupcijskih kaznivih dejanj ter do gospodarske in organizirane kriminalitete". Dejal je, da bodo pri tem sodelovali z novim organom Skok, ki "bo v kratkem ustanovljen". Izpostavil je, "da nezakonito pridobljeno premoženje krepi organiziran kriminal in korupcijo, kar slabi zaupanje v pravno državo, povečuje pa socialno neenakost, vse pa to vodi do povečanega splošnega nezadovoljstva v družbi".

Matoz, ki je poudaril, da bo razmerja med svojim delom in delom generalnega direktorja policije "v času svojega mandata strogo spoštoval", je še dejal, da se bo začel takoj pogajati s policisti, ki so pred volitvami napovedali stavko. Meni še, da je treba policijo razbremeniti nepotrebnih birokratskih postopkov.

Vzpostavitev avtocestne policije in zavračanje nezakonitih migrantov

Napovedal je vnovično vzpostavitev avtocestne policije, ki bo prispevala k boljši pretočnosti, manj prometnim nesrečam in večji raziskanosti kaznivih dejanj. Osredotočil pa se bo tudi na področje migracij, pri čemer se bo posvetil predvsem razmejitvi med zakonitimi in nezakonitimi migracijami. "Dosledno bomo zavračali migrante, ki niso begunci in ki v Slovenijo ne vstopajo iz nevarnih držav," je dejal Matoz.

Nazadnje se je dotaknil romskega vprašanja, kjer je napovedal nujno potrebo po večji prisotnosti policistov na terenu. Zavzel se je odpravo številnih anomalij v t. i. Šutarjevem zakonu, denimo nedomišljeni ureditvi prekrškovnih postopkov.

O menjavi generalnega direktorja policije se še ni odločil

Matoz je v izjavi za medije po potrditvi dejal, da se o menjavi generalnega direktorja policije še ni odločil. "Ko bom zadosti ocenil možne kandidate, se bom tudi odločil za menjavo," je dejal.

V razpravi so poslanci kandidatu zastavili več vprašanj, med drugim glede ravnanja v primeru migracij, zagotavljanja varnosti, domnevnega konflikta interesov ob imenovanju na ministrsko mesto, pa tudi glede plačnega sistema v javni upravi.

Poslanca iz vrst SDS Žana Mahniča je zanimalo, kako bo Matoz ravnal v primeru afere Black Cube. Matoz je pri tem zagotovil, da so razmerja med ministrom za notranje zadeve in generalnim direktorjem policije jasno zakonsko definirana, prav tako med ministrstvom in policijo. "To bom strogo spoštoval. Minister lahko daje usmeritve policiji, ne sme pa se vmešavati v konkretne policijske postopke," je izpostavil.

Matoz sicer ni seznanjen s konkretnimi dejstvi, se mu pa zdi, da se zadeva Black Cube ne preiskuje dovolj hitro.

Kako bo policija delovala ob morebitnih protestih?

Mahniča je še zanimalo, kako bo policija ravnala ob morebitnih protestih. Ob tem je izrazil pričakovanje do dviga ugleda poklica policista in s tem zaupanja javnosti v policijo.

Glede ugleda policistov se je Matoz strinjal, da ga je treba povrniti, "ne moremo dovoliti, da se policisti bojijo uporabiti pooblastila zaradi medijskih pritiskov, nerazumevanja vodstvenega kadra". Zagotovil je, da bodo imeli policisti popolno podporo in zaščito, če bodo ravnali zakonito in strokovno pravilno.

Glede ravnanja policije v času morebitnih protestov pa Matoz meni, da je izražanje stališč na protestih dovoljeno do meje, ko pride do ogrožanja pravic drugih. "Če je to vprašanje šlo v smeri uporabe prisilnih sredstev, ki kažejo na vodne tope, zagotavljam, da je to stvar policije, ki bo jasno in strokovno ocenila, katera prisilna sredstva bo uporabila," je navedel. Matoz si sicer želi, da protestov ne bi bilo, prav tako ni pristaš uporabe prisilnih sredstev.

Poslanka iz vrst Svobode Janja Sluga je spomnila, da je Matoz zastopal mandatarja Janeza Janšo in nekatere druge vidne člane SDS v postopkih pred sodišči. Tako Sluga predloga za Matozovo kandidaturo ne vidi kot nagrado za preteklo delo, ampak "bolj v smislu opravljanja nove storitve za mandatarja", ki jo bodo zdaj plačali davkoplačevalci.

Glede napovedi o ureditvi ločenih plačnih sistemov za nekatere vrste poklicev pa je Slugo zanimalo, katerih težav ni mogoče rešiti v okviru enotnega plačnega sistema in kakšne so pričakovane ocene javno finančnih stroškov.

Matoz je odgovoril, da strokovnih podlag in izračunov nima, to bo sledilo ob pripravi spremembe zakona, je napovedal. Zaveda se, da je težko najti konsenz v enotnem plačnem sistemu, meni pa, da so nekatere skupine nepravično ovrednotene.

Člani odbora so danes glasovali o ustreznosti kandidata, čeprav je poslanka Svobode Lena Grgurevič kandidatu želela postaviti nova vprašanja. Predsednik odbora Mahnič je kljub temu prešel na glasovanje, pri tem pa dejal, da Grgurevič ni članica odbora.

Matoz ne vidi konflikta interesov pri opravljanju funkcije

Več poslancev je Matoza vprašalo glede domnevnega konflikta interesov pri opravljanju funkcije, saj je kot odvetnik večkrat zastopal premierja Janeza Janšo. Matoz je odgovoril, da v tem ne vidi nikakršnega konflikta interesov. "Svoje delo sem kot odvetnik opravljal za tisoče ljudi in s tem nimam nikakršnih težav," je poudaril.

Meni, da je treba uradniški svet ukiniti, saj meni, da svoje funkcije ni opravil, pri tem pa se je skliceval na imenovanje nekdanjega generalnega direktorja policije Senada Jušića. Kot je dejal Matoz, bo sam zagovarjal višje strokovne standarde.

Tudi Rifelj, Zupančič, Lep Šimenko in Rončević

Opoldne je svojo predstavitev začela tudi kandidatka za ministrico za okolje in prostor Polona Rifelj. Sledili bosta predstavitvi kandidata za ministra za pravosodje Mihaela Zupančiča ter kandidatke za ministrico brez resorja, pristojne za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Suzane Lep Šimenko. Nato se bo predstavila še kandidatka za ministrico za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič.

Svoje zaslišanje bo zvečer nadaljeval tudi kandidat za ministra za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević, saj jim je v ponedeljek zmanjkalo časa. Po poslovniku DZ namreč lahko potekata le dve delovni telesi hkrati, časovnica zaslišanj pa je bila v ponedeljek precej napeta, tako so bile sprva za vsako predstavitev namenjene tri ali štiri ure.

Logar in Cigler Kralj uspešno prestala zaslišanje 

Tudi kandidat za ministra za gospodarstvo Anže Logar in kandidat za ministra za kmetijstvo Janez Cigler Kralj sta zato svojo ponedeljkovo predstavitev morala opraviti v dveh delih ter zeleni luči odborov dobila šele v poznih nočnih urah. Medtem pa so predsedniki nekaterih odborov kljub ugovorom nove opozicije razprave končali v predvideni časovnici.

Če bo DZ danes končal predstavitve kandidatov in če ne bo političnih presenečenj, bo DZ o imenovanju četrte Janševe vlade predvidoma odločal v četrtek.

V vladni ekipi, ki jo predlaga mandatar, prvak SDS Janez Janša, bo ob njem sedelo 15 ministrov. V pogajanjih je med koalicijskimi partnericami največ, sedem ministrskih stolčkov pripadlo SDS, štirje NSi, Demokratom trije, Fokusu eden, SLS pa je ostala brez svojega ministrskega kandidata.