Ponedeljek, 20. 4. 2026, 9.36
1 mesec
Evropsko zborovsko nagrado osvojil Zbor sv. Nikolaja iz Litije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,20
Evropski grand prix v zborovskem petju (European Grand Prix for Choral Singing - EGP) velja za najbolj prestižno zborovsko tekmovanje na svetu. Na njem se pomerijo zmagovalci posamičnih mednarodnih tekmovanj, člani zveze EGP, iz preteklega leta. Veliko nagrado Evrope v zborovskem petju je letos osvojil Zbor sv. Nikolaja iz Litije, ki ga vodi Helena Fojkar Zupančič.
Veliko nagrado Evrope v zborovskem petju je na sobotnem tekmovanju v Mariboru osvojil Zbor sv. Nikolaja iz Litije, ki ga vodi Helena Fojkar Zupančič. Litijski zbor je s tem postal tretji slovenski zbor, ki je prejel to prestižno nagrado v njeni več kot 30-letni zgodovini. V finalu tekmovanja je nastopilo pet zborov, med njimi kar dva slovenska.
O letošnjem zmagovalcu tekmovanja, ki ga je pripravil javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD), je odločala sedemčlanska mednarodna žirija zborovodij oziroma dirigentov, ki ji je predsedoval Avip Priatna iz Indonezije. V njej so bili še slovensko-italijanska zborovodkinja Petra Grassi, Marco Antonio Garcia de Paz iz Španije, Voicu Popescu iz Romunije, Johannes Prinz iz Avstrije, Helene Stureborg iz Švedske in Wilma ten Wolde iz Nizozemske.
V finalu nastopila kar dva slovenska zbora
V finalu so nastopili še Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani z dirigentko Rahelo Durič, Delaware Choral Scholars iz ZDA z dirigentom Paulom Headom, Gratia Choir - Soegijapranata Catholic University iz Indonezije z dirigentom Alfonsom Wiratmo in zbor Sibi Consoni iz Italije z dirigentko Roberto Paraninfo.
Pred Zborom sv. Nikolaja iz Litije sta evropski zborovski grand prix že osvojila dvakrat APZ Tone Tomšič, prvič s Stojanom Kuretom in drugič z Uršo Lah, ter Vokalna akademija Ljubljana prav tako pod Kuretovim vodstvom.
"Takšna množičnost je dokaz, da slovenska družba ceni skupno ustvarjanje"
Predsednica republike Nataša Pirc Musar kot častna pokroviteljica tekmovanja je v nagovoru omenila, da je Slovenija država, kjer je ljubiteljska kultura še posebej spoštovana, ljubitelji pa ustvarjajo temelj, na katerem nastaja umetnost, ter so hkrati tisti, ki že od mladih let vzgajajo občinstvo, ki prepoznava kakovost in ceni kulturo. "To je temelj, na katerem se gradi dolgoročna kulturna politika," je dejala.
Ob tem je postregla z nekaj številkami: JSKD povezuje okrog sto tisoč ustvarjalcev po državi in tudi zunaj državnih meja ter zagotavlja njihovo izobraževanje in ustvarja priložnosti za nastopanje. Lani je na območnih revijah v organizaciji JSKD sodelovalo več kot 37 tisoč nastopajočih, med njimi več kot 25 tisoč otrok in mladih. "Takšna množičnost je dokaz, da slovenska družba ceni skupno ustvarjanje, sodelovanje in medgeneracijsko povezanost od otrok in mladih do odraslih pevcev," je dodala.
EGP velja za najbolj prestižno zborovsko tekmovanje na svetu
Tudi direktorica JSKD Mojca Jan Zoran je v nagovoru poudarila, da ima zborovsko petje v Sloveniji posebno mesto. Je ena najbolj množičnih oblik kulturnega ustvarjanja ter pomemben nosilec kulturne identitete, družbene povezanosti in umetniške odličnosti, k temu pa bistveno prispeva sklad, ki že desetletja sistematično skrbi za strokovni razvoj, izobraževanje, podporo in ambicioznost slovenske zborovske krajine.
Evropski grand prix v zborovskem petju (European Grand Prix for Choral Singing - EGP) velja za najbolj prestižno zborovsko tekmovanje na svetu. Na njem se pomerijo zmagovalci posamičnih mednarodnih tekmovanj, člani zveze EGP, iz preteklega leta. V zvezi je šest evropskih mest s svojimi tekmovanji: italijanski Arezzo, madžarski Debrecen, francoski Tours, bolgarska Varna, španska Tolosa in Maribor s tekmovanjem, ki so ga poimenovali po znanem renesančnem skladatelju iz Kranjske Jacobusu Gallusu.
Sočasno z veliko nagrado Evrope v Mariboru je potekalo še državno pevsko tekmovanje Naša pesem, s katerim je bil evropski zborovski finale združen po osmih letih. Na letošnjo Našo pesem so sprejeli 25 pevskih skupin, med njimi je veliko znanih predstavnikov slovenskega zborovstva, šest zborov pa na njem po podatkih JSKD sodeluje prvič.
Zmagovalec tekmovanja Naša pesem ljubljanski Komorni zbor Megaron
Zmagovalec letošnjega tekmovanja Naša pesem je Komorni zbor Megaron iz Ljubljane pod vodstvom Damijana Močnika, ki je slavil v vseh treh zasedbah. Poleg glavne nagrade je Komorni zbor Megaron v nedeljo zvečer prejel še zlata priznanja za mešani, ženski in moški zbor ter še več drugih priznanj.
Zlato priznanje za mešani zbor sta prejela še Mešani pevski zbor Emil Komel z zborovodjo Davidom Bandljem in Komorni zbor Ave z zborovodjo Ambrožem Čopijem, zlato priznanje za ženske zbore pa je prejel tudi zbor Carmen manet z zborovodjo Primožem Kerštanjem, so danes sporočili iz javnega sklada za kulturne dejavnosti.
Podelili so tudi bronasto priznanje, več srebrnih priznanj in posebnih priznanj za zbore ter posebnih priznanj za posameznike.
Na tekmovanje so letos sprejeli 25 pevskih skupin, od tega je šest zborov na njem sodelovalo prvič.
Letošnjo petčlansko žirijo so sestavljali predsednik Marko Vatovec ter člani Marco Antonio Garcia de Paz, Petra Grassi, Andraž Hauptman in Helene Stureborg.
Raven slovenske zborovske glasbe izjemno visoka
Predsednik žirije Vatovec je po koncu 29. tekmovanja slovenskih pevskih zborov ocenil, da je letošnja Naša pesem pokazala, da je raven slovenske zborovske glasbe izjemno visoka, kar je potrdilo tudi to, da je na letošnjem tekmovanju za veliko nagrado Evrope minulo soboto zvečer prav tako slavil slovenski zbor.
"Mislim, da je raven našega nacionalnega tekmovanja po kakovosti pravzaprav enakovredna kakršnemukoli mednarodnemu oziroma kakšnemu dobremu mednarodnemu tekmovanju. Vsi zbori so pokazali visoko kakovostno raven, seveda pa je Megaron pri tem izstopal. Ne nazadnje je jasno, da če neki zbor lahko tekmuje v treh različnih zasedbah, zagotovo ima tako dobro zasedene posamične glasove, da bo potem, ko se vsi ti glasovi zberejo skupaj, postal pač absolutni zmagovalec. Seveda pa je to ne nazadnje zasluga tudi primerne izbire programa in kakovostne predstavitve izbranega programa," je še povedal predsednik žirije.
Damijan Močnik: To je tisto, za kar pravzaprav delamo
Zborovodja Damijan Močnik je po podelitvi priznanj povedal, da se Komorni zbor Megaron kakšnih pet, šest let ukvarja z velikimi vokalno-inštrumentalnimi projekti s posebnimi programskimi zasnovami.
"Tudi ko sem razmišljal o tem tekmovanju, sem pravzaprav rekel, da bo najbolje, če tudi to oblikujem kot projekt, v okviru katerega z vsemi tremi zasedbami pripravim program, saj ga je treba imeti skoraj za cel koncert. Za to smo se odločili predvsem zato, da zbor raste. To pomeni, da posebej razvijamo ženski zbor in moški zbor, zaradi česar potem tudi mešani zbor postane boljši. Pred tekmovanjem sem rekel, da pravzaprav tekmujemo sami s sabo, v tem smislu, da želim, da na mariborskem odru pokažemo največ, kar smo v tistem trenutku zmožni, in mislim, da so pevci to tudi naredili. Za nami je dolga pot. Ta program smo že trikrat ali štirikrat predstavili na koncertih, tukaj pa je bila res tista pika na i. To je tisto, za kar pravzaprav delamo – da se na odru povežemo med sabo in nato skupaj ustvarjamo glasbo," je še povedal.
