Evropski parlament odobril 14 miljonov evrov pomoči Sloveniji po poplavah, denarja še ne bo

Postopka s tem sicer še ni konec, pomoč morajo potrditi tudi članice EU. "Pomoč za Slovenijo po lanskih poplavah je potrjena tudi s spremembo proračuna EU. Pomoč, ki je za Slovenijo zelo pomembna, in upam, da bo kmalu prišla," je po glasovanju poudarila evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS). Mazej Kukovičeva obžaluje, da so evropski poslanci predlog o spremembi proračuna potrdili šele danes, skoraj leto dni po poplavah, ki so lani prizadele Slovenijo. "Reakcije birokracije so prepočasne, vodijo v evroskepticizem," je opozorila.

Hitrejše reakcije evropskega solidarnostnega sklada so po njenih besedah nujne, saj "ljudje po takih nesrečah ostanejo sami in pomoč potrebujejo takoj". Mazej Kukovičeva je tudi izpostavila, da je v procesu odločanja večkrat opozorila, da so od vseh naravnih nesreč v EU v zadnjem desetletju največjo škodo povzročile prav poplave. "Škode je bilo za več kot 50 milijard evrov," je poudarila. Prav tako je evropska poslanka iz Slovenije opozorila, da je sedaj odgovornost vlade, da bo 14 milijonov evrov pomoči "pravično razdeljene", ter se zahvalila podpori svoje politične skupine EPP.

Pomoč Sloveniji je del širšega svežnja Pomoč Sloveniji je del širšega svežnja, ki vključuje tudi Avstrijo in Hrvaško. Komisija je konec aprila odobrila 14,6 milijona evrov pomoči. Za Slovenijo, ki so jo poplave najbolj prizadele, 14,08 milijona evrov, za Hrvaško 286.587 evrov in za Avstrijo 240.000 evrov. Po odobritvi komisije in parlamenta morajo pomoč potrditi še članice unije. Denar je običajno izplačan najhitreje v devetih mesecih po katastrofi.

Slovenija je doslej iz evropskega solidarnostnega sklada prejela 15,7 milijona evrov - okoli 8,25 milijona evrov za financiranje izrednih ukrepov po močnem deževju septembra 2007, okoli 7,46 milijona evrov pa za odpravo posledic močnega deževja in poplav septembra 2010. Sredstva iz tega sklada so namenjena članicam EU pri soočanju s posledicami hudih naravnih nesreč, če škoda preseže 3,6 milijarde evrov ali 0,6 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) prizadete članice - odvisno od tega, kateri prag je nižji.

Za pomoč je mogoče zaprositi v desetih tednih po nastanku prve škode Za pomoč je mogoče zaprositi v desetih tednih po nastanku prve škode, na podlagi zanesljivih ocen. Pri odločanju o dodelitvi sredstev upoštevajo celotno škodo, a se denar lahko porabi samo za stroške, ki so jih prijavile javne oblasti. Do pomoči iz sklada je članica izjemoma upravičena tudi v primeru "izjemnih regionalnih katastrof", torej če škoda ne preseže določenega praga, a je prizadeta večina prebivalstva neke regije in je ocenjeno, da bo imela katastrofa resne in dolgotrajne posledice na gospodarsko stabilnost in življenjske razmere.

To merilo je komisija upoštevala v primeru Hrvaške in Avstrije, ki sta prijavili za 11,5 milijona evrov oziroma za 9,6 milijona evrov škode. Sedaj morajo dati svoj blagoslov še članice unije, nato pa bosta Evropska komisija in Slovenija sklenili sporazum o uporabi sredstev iz solidarnostnega sklada. Evropski solidarnostni sklad je začel delovati novembra 2002, v odziv na hude poplave, ki so tisto poletje prizadele Srednjo Evropo. Njegov letni proračun je sedaj omejen na milijardo evrov.