Sreda, 3. 6. 2026, 4.00
4 dni, 17 ur
Prek meja (87.): Markos Teklu
Eritrejec Markos Teklu našel delo v Domu starejših Logatec: Prvič sem od 103 leta stare gospe dobil čokolado. To je bilo vau.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,17
Markos Teklu navdušuje z lepo slovenščino, prebral pa je tudi delo slovenskega avtorja.
V tokratni rubriki Prek meja gostimo 30-letnega Markosa Tekluja iz Eritreje, akrobata, popotnika, ki se je pred sedmimi leti preselil v Slovenijo, tukaj s prijateljema ustanovil akrobatsko skupino Tris, si našel delo kuhinjskega pomočnika v kuhinji Doma starejših Logatec, številne dodatne aktivnosti in tudi dobre prijatelje. Nasmejani Afričan navdušenja nad Slovenijo in njenimi prebivalci, predvsem starejšimi, s katerimi dela v domu, ter hrano ne skriva, prav tako zelo lepo govori slovensko. V pogovoru nam je predstavil svoje življenje v Sloveniji, povedal pa tudi, kaj pogreša.
Markos Teklu
Markos Teklu30-letni Markos Teklu prihaja iz Eritreje, države vzhodne Afrike, kasneje je nekaj časa živel v Adis Abebi, glavnem mestu Etiopije, tik pred prihodom v Slovenijo pa tudi v Avstriji. V Sloveniji živi že skoraj sedem let, trenutno na Kalcah pri Logatcu. S prijateljema iz Slovenije in Kolumbije je ustanovil akrobatsko skupino Tris, s katero imajo predstave po Sloveniji in prek njenih meja. Delo si je našel še v Domu starejših Logatec, kjer pomaga v kuhinji, v prostem času pa je zaposlen z vrsto dejavnosti, med drugim otroke uči atletiko in akrobatiko.
Točen kot ura nas je Markos Teklu minuli četrtek čakal na kavi v slaščičarni Kljukec v Logatcu. Športnik po naravi se je pripeljal s kolesom in nasmejan pozdravil v lepi slovenščini. "Trudim se. Delam z otroki in to zelo pomaga pri učenju jezika. Z ljudmi se moraš pogovarjati, šel pa sem tudi na tečaj in naredil izpit B1," nam pove Afričan iz Eritreje, ki za razliko od mnogih drugih tujcev pravi, da se slovenščine ni bilo težko naučiti. "Meni ni težko. Vaditi moraš vsak dan."
Markos Teklu se po Logatcu prevaža s kolesom.
Etiopijo zapustil pri 18 letih
Afriško celino je zapustil pri 18 letih, nato živel v Avstriji v Salzburgu, potem pa se preselil v Slovenijo. Sprva je živel v Ljubljani, šel na potovanje v šest držav in se vrnil v Slovenijo, natančneje v Logatec, kjer je, kot je razbrati iz njegovega pripovedovanja, našel svoje mesto pod soncem.
Pa ga to, da je sonca tukaj manj in da so temperature pozimi precej nižje, kaj moti? "Zame je tukaj poleti prevroče. Jaz sem navajen na 29 stopinj Celzija. V Etiopiji, tam, kjer sem živel, jih nikoli ni več. Tukaj pa jih je kdaj poleti preko 30. Pozimi pa je drugače. Mi nimamo snega in minusa. Ampak zdaj sem se tega že navadil."
V Sloveniji je Markosu Tekluju poleti prevroče, zimskih temperatur pa se je že navadil.
V Sloveniji ustanovil akrobatsko skupino Tris: "Celo življenje živim s cirkusom"
Markos se je v Etiopiji že pri desetih letih šolal za cirkusanta in posledično potoval ter nastopal po svetu. To je delo, ki ga najraje počne. "Celo življenje živim s cirkusom."
Tudi v Sloveniji je s prijateljema iz Kolumbije in Slovenije ustanovil akrobatsko skupino Tris, s katero nastopajo tako v Sloveniji kot preko njenih meja. "To je naše umetniško ime in vsak od nas počne nekaj drugega. Eden je cirkuški animator, eden cirkuški akrobat, eden pa klovn," pojasnjuje Teklu.
Markos Teklu je v Etiopiji obiskoval cirkuško šolo. S skupino Tris, ki jo je v Sloveniji ustanovil s prijateljema, nastopajo po Sloveniji in preko njenih meja, največ v Avstriji.
Več fotografij s predstav skupine Tris si lahko pogledate v spodnji fotogaleriji.
Dela v kuhinji doma starejših: "Od njih se naučiš kaj novega"
Poleg si je želel najti še kakšno delo. Naletel je na oglas za delo pomočnika v domski kuhinji, se prijavil in ostal. Delo s starejšimi mu je všeč. "Delam s starejšimi. Vidim, kako so močni, mentalno in fizično. Tako vidim, kako bom jaz, ko bom 103. Od njih se naučiš kaj novega. Včasih od starejših dobim tudi kakšno darilo. Kakšen "čugumi", kakšno čokolado. Prvič sem od 103 leta stare gospe dobil čokolado. To je bilo vau," z navdušenjem in iskricami v očeh pripoveduje Teklu.
Tudi od starejših se uči slovenščine. "Če delaš s starejšimi ljudmi, slišiš nekatere nove besede. Ker tisto, kar govorijo v Logatcu, Mariboru ali Novem mestu, je malo drugače. Jaz sem bolj navajen na jezik, ki ga govorijo v Ljubljani. Če ne vem, kaj kakšna beseda pomeni, takoj vprašam."
Markos svoje akrobatske veščine pokaže tako starejšim v Domu starejših Logatec kot otrokom. Fotografija je nastala minulo soboto na praznovanju 25. obletnice Doma starejših Logatec.
Večinoma jedel burek in kebab, zdaj obožuje golaž
Prav tako mu je všeč kuhanje. "Zdaj se učim, kako pripraviti slovensko hrano. Prej nikoli nisem videl, kako je videti slovenska hrana. Večinoma sem jedel burek in kebab (smeh op.p.)." In kako mu je všeč naša hrana? "Dob'r je, dob'r. Okusna je," pravi. Najraje ima golaž.
Teklujeva dobra prijatelja slovenska novinarja
Kljub številnim zaposlitvam in aktivnostim mu ostane še dovolj prostega časa. Čeprav rad kdaj pa kdaj tudi počiva, je aktivno življenje njegova prioriteta. "Ali žongliram, se učim jezika, grem na kavo s prijatelji, peš na goro ali pa pogledam kakšen film," našteva Teklu.
Slovenščino pili še s prebiranjem časopisov, revij, prebral pa je tudi knjigo, delo Titov sin novinarja in pisatelja Andraža Rožmana, ki je Markosov prijatelj, prav tako je njegov dobri prijatelj novinar Dela Aljaž Vrabec. "Poznam ju že zelo dolgo. Zame sta več kot prijatelja in sem vesel, da ju imam okoli sebe," pravi. Tudi onadva sta prav gotovo zaslužna za Markosovo lepo slovenščino.
"V Sloveniji moraš za vsako srečanje narediti načrt. Saj razumem, da ima vsak svoje delo, ampak čas si je treba vzeti. Poznam ljudi, ki svojih družin ne obiščejo tri, štiri mesece, pa živijo v istem mestu," je nad navadami Slovencev začuden Markos Teklu.
"Ljudje v Sloveniji so dobri, a ne vidim skupnosti"
Kako pa mu je všeč Slovenija in njeni ljudje? Podobno kot slišimo v pesmi "Slovenija, od kod lepote tvoje" in "Kjer lastovke gnezdijo, so dobri ljudje doma", pravi tudi Markos. "Vse mi je všeč. Narava. V Sloveniji je lepo. Ljudje so dobri," a "morda malo zaprti," doda.
Pogreša namreč skupnost, ki je v njegovi rodni državi več kot samoumevna. "V Sloveniji ne vidim skupnosti. To primanjkuje. Vsak je zase, vsak ima nekaj svojega. Mi smo veliko bolj povezani. Na primer, če prijatelja ne vidiš en dan, ga že kličeš, kaj je narobe. Tukaj pa moraš za vsako srečanje narediti načrt. Razumem, da ima vsak svoje delo, ampak čas si je treba vzeti. Poznam ljudi, ki svojih družin ne obiščejo tri, štiri mesece, pa živijo v istem mestu. To je drugače, drugačna kultura. Ampak bi bilo res dobro, če bi bili bolj za skupnost, si bolj pomagali," opiše.
Markos Teklu med Slovenci pogreša skupnost.
Prav zato je ob prihodu v Slovenijo "doživel šok, ko se sem sedel v kavarni in pil kavo sam. Pri nas nikoli ne greš pit kave sam. Pijemo jo v skupini. V naši kulturi kava naredi skupnost. Večinoma ženske pripravijo kavo, to traja skoraj eno uro, drugi pa ta čas sedimo in se pogovarjamo," še pove Eritrejec, ki se v domovino za mesec dni vrača enkrat na leto, da obišče svojo družino - brata, sestro in očeta ter prijatelje.
Teklu: Tudi če bom potoval, pridem nazaj
Vse pa kaže, da se mladi Afričan v prihodnosti vidi prav v Sloveniji. "Ne. Ne vidim se nikjer drugje. Tukaj imam zdaj skupino Tris. Tudi, če bom potoval, šel v tujino na kakšno predstavo, pridem nazaj. Zaenkrat se tukaj počutim dobro," pogovor sklene nasmejani Markos Teklu.
Nad življenjem v Sloveniji je navdušen. ""Ne. Ne vidim se nikjer drugje."
