Torek, 26. 5. 2026, 18.17
2 meseca, 2 tedna
DZ sprejel novelo zakona o parlamentarni preiskavi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,55
DZ je z 48 glasovi za, 32 proti in dvema vzdržanima sprejel novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. Poleg predlagateljev SDS, NSi, SLS in Fokus so novelo podprli še Demokrati in Resnica. Nasprotovali so ji v opoziciji, kjer opozarjajo na več neustavnosti.
Novelo zakona o parlamentarni preiskavi so pripravili v SDS in trojčku NSi, SLS in Fokus. Novela omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. Presojo skladnosti z ustavo in zakonom lahko v 30 dneh po odreditvi parlamentarne preiskave na ustavnem sodišču po novem zahtevata le Sodni svet ali generalni državni tožilec.
Predlagatelji menijo, da je ureditev, sprejeta v prejšnjem sklicu DZ na predlog tedanje predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, po svoji zasnovi prekomerno in nesorazmerno posegala v učinkovitost parlamentarne preiskave kot ustavnega instituta. Po mnenju predlagateljev je takšna ureditev vodila v dolgotrajne proceduralne zaplete in v blokade začetka parlamentarne preiskave.
Danes sprejeta novela uvaja tudi sodno varstvo v postopku parlamentarne preiskave z možnostjo tožbe v upravnem sporu. Preiskovanec lahko zaradi kršitev človekovih pravic vloži tožbo v upravnem sporu v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ.
DZ tudi ne more odrediti preiskave o isti stvari, o kateri je že sprejel končno poročilo. Novela po besedah predlagateljev tudi jasno določa primere, ko poslanec ne sme sodelovati v preiskovalni komisiji DZ.
Noveli so nasprotovali v opozicijskih Svobodi, SD ter Levici in Vesni. Med drugim so poudarili, da odprava varovalk in ustavno sodne kontrole omogoča zlorabe parlamentarne preiskave. Opozarjajo tudi, da novela odpravlja sodno varstvo za člane preiskovalne komisije, ki so določeni za preiskovanca ali pričo.
Menijo da gre za poskus utišanja opozicije, saj bo parlamentarni večini dopuščeno, da onemogoči parlamentarno preiskavo opoziciji. Prav tako bo o konfliktu interesov poslancev odločala politična večina, opozarjajo. Predlagateljem pa očitajo tudi, da si želijo, da se obvodno financiranje strank in medijev ne razišče do konca.
Poleg predlagateljev SDS, trojčka NSi, SLS in Fokus so novelo podprli še Demokrati in Resnica. Proti so glasovali v opozicijskih Svobodi, SD ter Levici in Vesni. Glasovanja pa sta se vzdržala poslanca narodnih skupnosti.
Zoran Mojškerc
Poslanec SDS Zoran Mojškerc je poudaril, da cilj sprememb ostaja učinkovitejše delovanje preiskav ob spoštovanju ustavnih standardov. Poslanec NSi, SLS in Fokusa Janez Žakelj pa je dodal, da je obstoječa ureditev že v preteklosti omogočala blokade opozicijskih preiskav. Novela pa po njegovih besedah tudi jasno določa primere, ko poslanec ne sme sodelovati v komisiji.
Zavrnili dopolnilo Svobode
Z 32 glasovi za in 48 proti pa je DZ zavrnil dopolnilo Svobode, s katerim so predlagali, da se uporaba zakona zamakne za eno leto. Kot so zapisali v obrazložitvi, so tak predlog podali, da se lahko o ustavni skladnosti posameznih spornih rešitev iz zakona izreče ustavno sodišče, saj da so pobude za presojo ustavnosti že napovedane.
Opozicija opozorila na politično zlorabo preiskav
V opoziciji so poudarili, da je očitno želja, da se obvodno financiranje strank in medijev ne razišče do konca. Načelo "ne dvakrat o isti stvari" pa se po mnenju poslanke Levice in Vesne Tine Brecelj "zlorablja, da bi se parlamentu zvezalo roke". Prav tako bi o konfliktu interesov poslancev, sodelujočih v preiskavi, odločala politična večina, kar po njenem mnenju pomeni institucionalizacijo konflikta interesov.
Po besedah poslanke Svobode Lene Grgurevič odprava varovalk in ustavno sodne kontrole omogoča "zlorabe parlamentarne preiskave za politično obračunavanje z vsakim, ki si bo drznil nasprotovati parlamentarni večini". Poleg tega pa bo slednji dopuščeno, da onemogoči parlamentarno preiskavo opoziciji.
Grgurevič je pojasnila, da bo potreben čas, ker bodo vložili pravna sredstva pred ustavnim sodiščem, saj novela, tudi po opozorilih zakonodajno-pravne službe DZ, ponovno vzpostavlja že odpravljeno neustavnost.
SD: Gre za poskus utišanja opozicije
Da gre pri noveli za poskus utišanja opozicije, menijo tudi v SD. Spremembe bodo po njihovem mnenju v praksi prinesle več možnosti za zavlačevanje, oslabljen nadzor opozicije nad koalicijo in manj učinkovitosti razreševanja vprašanj javnega pomena - porabe javnega denarja in odgovornosti pri ključnih odločitvah.
"Tak sistem ne služi ljudem, služi tistim, ki se želijo izogniti politični odgovornosti," je dejala poslanka SD.
V opoziciji opozarjajo tudi, da predlog odpravlja sodno varstvo za člane preiskovalne komisije, ki so določeni za preiskovanca ali pričo.
Na neustavnosti v predlogu novele zakona je danes opozorila tudi Pravna mreža za varstvo demokracije. Predlog novele je po njihovem mnenju problematičen zaradi predvidene spremembe pravnega varstva preiskovancev, ki nižajo standard njihovega varstva.
Ustavno sta sporni tudi omejitev preventivnega pravnega varstva pred ustavnim sodiščem in odprava mehanizmov zaščite pred očitno pristranskostjo članov komisije, opozarjajo. Sporno pa je tudi sprejemanje novele zakona po skrajšanem postopku in začetek njene veljavnosti dan bo objavi v uradnem listu, so navedli. Zakonodajalce hkrati pozivajo k ohranjanju duha parlamentarne preiskave.
