Sreda, 15. 7. 2026, 14.32
1 mesec
DZ pred parlamentarnimi počitnicami potrdil vrsto zakonov in imenovanj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,29
Poslanci so danes potrdili več zakonskih sprememb in opravili nekaj kadrovskih imenovanj.
Poslanci so na zadnji izredni seji pred parlamentarnimi počitnicami sprejeli več pomembnih zakonskih sprememb in opravili nekaj kadrovskih imenovanj. Med drugim so potrdili novelo zakona o gospodarskih družbah, novelo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, soglasno podaljšali veljavnost kvalificiranih digitalnih potrdil, razširili dostop do registra dejanskih lastnikov in sprejeli zakon, ki Sloveniji omogoča nadaljnje članstvo v skupnem evropskem podjetju za visokozmogljivostno računalništvo EuroHPC. Poslanci so za nov šestletni mandat ponovno imenovali Jožeta Ruparčiča za namestnika varuhinje človekovih pravic. Nova zagovornica načela enakosti je Barbara Zupančič.
Državni zbor je s 45 glasovi za in 26 proti sprejel novelo zakona o gospodarskih družbah. Ta med drugim uvaja možnost izdaje delnic z večkratno glasovalno pravico in zvišuje prag za poročanje podjetij o trajnostnosti.
Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport Leona Korošca novela v slovenski pravni red prinaša nujne in pomembne spremembe iz evropskih direktiv, s katerimi se ustvarjajo pogoji za bolj konkurenčno, spodbudno in odporno poslovno okolje.
Novela med drugim prenaša direktivo o delniških strukturah z delnicami z večkratno glasovalno pravico. Uvedba tovrstnih delnic podjetjem po njegovih navedbah omogoča lažji dostop do kapitala ob ohranjanju stabilnega upravljanja in dolgoročne razvojne usmeritve. "Rešitev je namenjena predvsem družinskim, zagonskim, hitro rastočim podjetjem, hkrati pa predlog vsebuje tudi ustrezne varovalke za zaščito manjšinskih delničarjev in zagotavlja transparentnost delniških struktur," je poudaril.
Novela spreminja tudi pravila glede poročanja o trajnosti. Obveznost poročanja bo po novem veljala za velike družbe z več kot tisoč zaposlenimi in več kot 450 milijoni evrov čistih prihodkov letno. Z višjim pragom se bo število družb v Sloveniji, ki morajo poročati o trajnostnosti, s sedanjih 270 zmanjšalo na 20, napovedujejo v pristojnem ministrstvu.
Največ polemik je povzročil 17. člen, ki določa glasovalne pravice vzajemno povezane družbe v drugi vzajemno povezani družbi. Po prepričanju Andreja Klemenca iz Svobode gre za grob poseg v upravljanje zasebnih podjetij, lastniška razmerja in ustavno varovane glasovalne pravice družbenikov.
"Ni jasno, kdo bo zaradi tega čez noč izgubil svoje pravice, kdo bo pridobil vpliv in kakšne bodo dejanske posledice za gospodarstvo," je opozoril.
Da gre za šolski primer "podtaknjenca v zakonodaji", pa je v razpravi opozorila Nataša Avšič Bogovič iz Svobode.
Podaljšano prehodno obdobje pri vrednotenju nepremičnin
Poslanci so s 55 glasovi za in 17 proti sprejeli novelo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, katere namen je po pojasnilih koalicije preprečiti nastanek položaja, v katerem bi centri za socialno delo morali odločati na podlagi novih vrednosti nepremičnin in brez ustrezno prilagojenih informacijskih rešitev.
Spremembe do 31. januarja 2028 podaljšujejo prehodno obdobje, v katerem se pri odločanju o socialnih pravicah še naprej uporabljajo vrednosti nepremičnin iz marca 2020. "Izkazalo se je, da zaradi obsega potrebnih vsebinskih in informacijskih prilagoditev tega ni bilo mogoče dokončati do 31. julija, ko se izteče trenutno prehodno obdobje," je povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Maja Hostnik Kališek.
"Predlog zakona zato preprečuje nastanek položaja, v katerem bi morali centri za socialno delo odločati na podlagi novih podatkov brez ustrezno prilagojenih informacijskih rešitev in na podlagi zastarelih premoženjskih cenzusov," je pojasnila državna sekretarka.
"Takšna situacija bi lahko povzročila zamude pri odločanju o pravicah iz javnih sredstev in negativno vplivala na socialni položaj najranljivejših prebivalcev," je opozorila.
V koalicijskih poslanskih skupinah so poudarjali, da sprejetje zakonodajnih sprememb predstavlja potrebno prehodno ureditev, katere namen je zagotoviti nemoteno izvajanje sistema pravic iz javnih sredstev do vzpostavitve vseh normativnih in tehničnih informacijskih pogojev za uporabo novih posplošenih vrednosti nepremičnin.
Te odražajo rast cen na nepremičninskem trgu, medtem ko veljavni premoženjski cenzusi v zakonodaji s področja socialnih transferjev še vedno temeljijo na bistveno nižjih vrednostih.
Da je podaljšanje prehodnega obdobja nujno, so menili tudi v poslanski skupini Levice. Čeprav so v SD prepričani, da je podaljšanje prehodnega obdobja glede na obstoječe stanje edina možnost, s katero se prepreči negativen vpliv na ljudi, pa so kljub temu opozorili, da v državi "ne moremo biti ponosni na to, če država več kot sedem let ne zmore vzpostaviti sistema za izmenjavo informacij med državnimi ustanovami, na podlagi katerega se ljudem odmerjajo pravice in dolžnosti".
To pomeni, da so nekateri upravičenci obravnavani ugodneje od drugih zgolj zato, ker država ni pravočasno opravila svojega dela," je opozoril.
Do ponovnega podaljšanja prehodnega obdobja pa so bili najbolj kritični v poslanski skupini Svoboda.
Kot je v imenu poslanske skupine povedal Klemen Boštjančič, se s ponovnim podaljšanjem prehodnega obdobja ohranja ureditev, po kateri se pri približno 30 tisoč upravičencih še naprej uporabljajo več let stare vrednosti nepremičnin, čeprav so nove posplošene vrednosti že določene in so v številnih primerih bistveno višje.
Po njegovih navedbah morajo namreč socialni transferji temeljiti na dejanskem materialnem položaju posameznika. "Če za eno skupino še naprej uporabljamo zastarele podatke o premoženju, to ni več vprašanje socialne politike, ampak vprašanje enakosti pred zakonom in pravične razdelitve sredstev," je bil jasen Boštjančič.
Digitalna potrdila bodo veljala še pet let
Poslanci so soglasno, z 79 glasovi za, sprejeli tudi spremembe zakona o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja, ki podaljšujejo veljavnost kvalificiranih digitalnih potrdil za pet let. Poslanci koalicije in opozicije so se strinjali, da je ob tem treba najti rešitve tudi glede enotne vstopne točke za poslovanje z državo.
Po podatkih ministrstva namreč več kot 60 odstotkov uporabnikov še vedno uporablja to obliko digitalne identifikacije. Če prehodnega obdobja ne bi podaljšali, bi številnim uporabnikom onemogočili ali bistveno otežili dostop do elektronskih storitev javnega sektorja ter povzročili dodatne administrativne obremenitve in stroške zaradi pridobivanja drugih sredstev elektronske identifikacije. Predlog zakona obenem širi krog kvalificiranih potrdil, ki jih bo mogoče uporabljati v podaljšanem prehodnem obdobju.
Širši dostop do registra dejanskih lastnikov
Poslanci so sprejeli tudi novelo zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Ta na podlagi evropske zakonodaje širi krog upravičencev, ki bodo imeli dostop do registra dejanskih lastnikov pri Ajpesu. Poleg slovenskih organov bodo do podatkov lahko dostopali tudi evropski organi, kot so Evropsko javno tožilstvo (EPPO), Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), Europol in Eurojust.
Novela ohranja omejen dostop za pravne in fizične osebe, ki bodo morale izkazati pravni interes. Med upravičenci so tudi organizacije civilne družbe, raziskovalci in novinarji. Zakon hkrati določa primere, ko se podatki zaradi varnosti posameznikov ne bodo razkrili.
Slovenija nadaljuje sodelovanje v projektu EuroHPC
Danes je bil soglasno sprejet tudi zakon o izvajanju uredbe EU o ustanovitvi skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo (EuroHPC), s katerim se ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino določa kot pristojni organ za izvajanje obveznosti iz članstva Slovenije v skupnem podjetju EuroHPC, vključno z vplačili finančnih prispevkov.
Minister Borut Rončević je poudaril, da je superračunalništvo ena ključnih razvojnih infrastruktur za znanost, umetno inteligenco, gospodarstvo in digitalno preobrazbo države. Poslanci so zakon potrdili soglasno.
Sprejeta novela zakona o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij
Še ena novela je bila sprejeta soglasno, in sicer novela zakona o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij, po kateri bodo morale na podlagi evropske direktive borznoposredniške družbe upravljati tudi tveganja, ki izhajajo iz njihove izpostavljenosti do t. i. centralnih nasprotnih strank.
Po noveli bodo morale borznoposredniške družbe pri upravljanju tveganj spremljati tudi tveganje koncentracije izpostavljenosti do centralnih nasprotnih strank – to so pravne osebe, ki posredujejo med nasprotnimi strankami v pogodbah, s katerimi se trguje na enem ali več finančnih trgih, ter postanejo kupec za vsakega prodajalca in prodajalec za vsakega kupca. Za zagotavljanje ustreznega nadzora je novela razširila pooblastila Agencije za trg vrednostnih papirjev.
DZ odprl pot spremembam pri javnih uslužbencih
Državni zbor je potrdil, da bo novela zakona o javnih uslužbencih obravnavana po skrajšanem postopku. Predlog med drugim predvideva ukinitev uradniškega sveta in spremembe pri izvedbi izbirnih postopkov za najvišje uradniške položaje, ki bi po novem potekali neposredno pri posameznih organih.
Za skrajšani postopek so glasovali koalicijski poslanci SDS, NSi, SLS in Fokusa, Demokratov in Resni.ce, proti pa opozicijski poslanci Svobode, SD ter Levice in Vesne. Poslanca narodnih skupnosti sta se glasovanja vzdržala.
Novela bo zakonodajno pot nadaljevala po parlamentarnih počitnicah, lahko pa jo DZ obravnava tudi na morebitnih izrednih sejah v času počitnic.
Jože Ruparčič ostaja namestnik varuhinje
Za namestnika varuhinje človekovih pravic je bil za nov šestletni mandat ponovno imenovan Jože Ruparčič. Zanj je glasovalo 74 poslancev, sedem jih je bilo vzdržanih. Ruparčič, nekdanji sodnik ter strokovnjak za civilno in gospodarsko pravo, je funkcijo opravljal že v preteklem mandatu. Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek je ob ponovnem imenovanju poudarila njegovo strokovnost, kredibilnost in dolgoletno zavzetost za varstvo človekovih pravic.
Po izteku njegovega mandata postopka zaradi predvolilnega obdobja ni bilo mogoče pravočasno končati, zato je varuhinja marca objavila nov poziv za zbiranje kandidatur. Med desetimi kandidati je ponovno izbrala Ruparčiča, ki bo delo nadaljeval skupaj z Ivanom Šelihom, Miho Horvatom in Dijano Možina Zupanc.
Barbara Zupančič nova zagovornica načela enakosti
Znana je tudi nova zagovornica načela enakosti, ki bo nadomestila Miho Lobnika.
