Torek, 26. 5. 2026, 18.41
2 meseca, 3 tedne
V DZ sprejeta novela zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,06
Državni zbor je na izredni seji s 50 glasovi za in 32 glasovi proti sprejel novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki razglaša 17. maj za nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja. Prav tako določa prenos in pokop posmrtnih ostankov žrtev vojn in revolucije na ljubljansko pokopališče Žale.
Novela zakona, ki so jo pripravili v koaliciji SDS, Demokratih ter NSi, SLS in Fokusu, za nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja ponovno razglaša 17. maj. Ta dan so že razglasili maja 2022 v času takratne vlade Janeza Janše, a je bil leto pozneje v času vlade Roberta Goloba spominski dan ukinjen.
Po noveli bodo posmrtne ostanke s prikritih grobišč pietetno in trajno pokopali na pokopališču Žale v Ljubljani, pri čemer bi imelo to območje pokopališča status kulturnega spomenika državnega pomena.
Obvezni odvzem in hramba bioloških vzorcev
Novela med drugim določa obveznost odvzema bioloških vzorcev za namene genetske analize identifikacije žrtev. Enako velja tudi za posmrtne ostanke vseh še nepokopanih žrtev. Novela določa tudi obvezno trajno hrambo vzorcev, pa tudi obveznost zagotavljanja sredstev iz državnega proračuna za odvzem, hrambo in analize bioloških vzorcev ter raziskav.
Dopušča tudi možnost sklenitve meddržavnih sporazumov ali posebnih dogovorov za prenos vzorcev DNK tujim državnim institucijam.
Pokop posmrtnih ostankov na ljubljanskih Žalah
Prenos in pokop posmrtnih ostankov žrtev na pokopališče Žale se bosta izvedla najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi podzakonskega predpisa. Predlogu ostro nasprotuje ljubljanski župan Zoran Janković, ki je že pred razpravo napovedal, da bodo v primeru sprejetja zakona skupaj s pravnimi službami preučili možnosti za preprečitev pokopa na Žalah.
Zakon bo začel veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu. Novela zakona spreminja sestavo komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč, po kateri bo strokovnjaka kriminalistične nadomestil strokovnjak muzealske stroke kot skrbnik depojev predmetov iz prikritih vojnih grobišč.
50 glasov za in 32 proti
Novelo so poleg predlagateljev podprli poslanci Resni.ce in oba poslanca narodnih skupnosti. Poslanec in prvak Resnice Zoran Stevanović je v obrazložitvi glasu povedal, da absolutno podpirajo novelo zakona, pa tudi pokop posmrtnih ostankov žrtev na največjem pokopališču v Sloveniji.
"Mislimo, da ni treba še bolj deliti naroda, vršiti še večje ideološke razprtije z določanjem novih datumov in novih praznikov, ker bi ljudje radi enkrat na to pozabili," je dejal. Zakon so po njegovih besedah soglasno podprli izključno, ker cenijo dostojen pokop vseh žrtev bistveno bolj kot vse drugo. "Sicer, če nam ne bi bil zaklenjen amandma na člen, ki govori o prazniku, bi ta člen zagotovo črtali," je dodal.
Široka razprava o dostojnem pokopu žrtev
Razprava o noveli zakona o prikritih vojnih grobiščih je v državnem zboru znova odprla ideološke delitve, od vprašanja dostojnega pokopa do spora o spominskem dnevu in lokaciji na Žalah.
"Danes govorimo o temeljnem vprašanju naše civilizacije, kako ravnamo z mrtvimi in kaj nam to pove o živih," je dejala poslanka NSi, SLS in Fokusa Iva Dimic.
Poslanec Svobode in odhajajoči minister za obrambo Borut Sajovic je izpostavil, da je prav, da ima vsaka žrtev ne glede na stran ime, priimek, grob in da je svojcem omogočeno spoštljivo žalovanje. "To bi se dalo že zdavnaj urediti, če bi se dalo razumeti in preseči duh nekega časa," je dejal. Ne glede na to pa ga preseneča, da se 81 let po teh tragičnih dogodkih zdaj tako mudi in je treba vse skupaj sprejeti na "hiter in nedomišljen način, ki zgodbe ne bo zaprl in pripeljal do konca". Zato na vladi zakona ne podpirajo, je v razpravi pojasnil Sajovic. Znova je spomnil, kaj vse so uredili v iztekajočem se mandatu.
"Pravica do groba je ena od osnovnih človekovih pravic in neizpolnjevanje te pravice v 21. stoletju in 81 let po zagrešenem zločinu nad posamezniki je necivilizacijsko in zavržno dejanje," je dejala poslanka SDS Alenka Jeraj. Poudarila je, da je Ljubljana glavno mesto Slovenije in simbolni kraj za vse Slovence, pa tudi številne druge. Na pokopališču na Žalah so po njenih navedbah pokopani tudi nemški in italijanski vojaki ter številni drugi, ki so v naših krajih našli svoj zadnji dom. Zato je prav, da so tudi žrtve iz povojnih morišč, pokopane v srcu Slovenije, je dodala.
Svoboda: Zakon je površen
Po mnenju Svobode pa je zakonski predlog površen, nedodelan in pomanjkljiv. "S pokopom na ljubljanskih Žalah se uzakonjena lokacija Spominskega parka Teharje ne zgolj ignorira, pač pa se s tem zakonom njegova vloga osrednjega državnega prostora spomina dejansko ukinja," je dejala poslanka Svobode Andreja Rajbenšu.
Ocenila je, da gre pri tem zakonu za zlorabo zgodovine v politične namene.
Po besedah poslanca SD Damijana Bezjaka Zrima pa "zakonodaja že danes omogoča dostojen pokop žrtev, evidentiranje grobišč, identifikacijske postopke ter izvajanje drugih aktivnosti, povezanih z urejanjem prikritih vojnih grobišč". "Zato ostajamo zadržani do pristopa, ki skuša z novimi parcialnimi zakonskimi rešitvami ustvariti vtis, da dozdajšnje delo države na tem področju ni obstajalo ali da ni bilo opravljeno nič," je poudaril.
Resni.ca: Vsaka žrtev si zasluži dostojen pokop
V Resni.ci menijo, da si vsaka žrtev zasluži dostojen pokop, ne glede na čas, okoliščine smrti ali politično pripadnost umrlega, je povedala vodja poslancev Katja Kokot. Zato v poslanski skupini podpirajo ureditev, ki bo omogočila identifikacijo, prenos in spoštljiv pokop žrtev. "Ne podpiramo pa rešitve, ki bi ob tem uvajala še dodaten spominski dan in s tem odpirala prostor za nove politične delitve," je poudarila.
Poslanka Demokratov Barbara Levstik Šega pa je ocenila, da pri zakonu ne gre za vprašanje leve ali desne politike, ampak za temeljno civilizacijsko vprašanje. "Vsak človek si zasluži dostojen pokop in grob. Vsak človek si zasluži pieteten spomin in večen počitek. To ni vprašanje ideologije, to je vprašanje človečnosti," je dejala in napovedala podporo Demokratov omenjeni noveli.
Poslanka Levice in Vesne Asta Vrečko pa je spomnila, da je bil v treh desetletjih v treh vladah isti predsednik stranke SDS kot zdaj.
Vrečko je že med razpravo napovedala, da zakona ne bodo podprli.
"In zato je bila možnost to že urediti večkrat, ampak vedno se je nekaj našlo, da se ni, zato ker ni bilo točno tako, kot so si zamislili. In na ta način ne bomo nikoli našli možnosti, da pustimo to temo zgodovini in svojcem, kamor spada," je povedala.
Že pred razpravo sta se na predlog zakona odzvala predsednica Nataša Pirc Musar in ljubljanski župan Zoran Janković.
Odhajajoča vlada: predloga zakona ne podpiramo
Vzporedno je odhajajoča vlada na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve sprejela mnenje o predlogu in ga ne podpira. Kot so ocenili, predlog zahteva dodatno strokovno, pravno, organizacijsko in finančno proučitev, da bi bile predlagane rešitve izvedljive ter usklajene z načeli pietete, pravne varnosti in enakega dostojanstva vseh žrtev.
Poudarili so, da vlada podpira dostojno in pietetno ravnanje s posmrtnimi ostanki, a opozarja, da predlog odpira številna odprta vprašanja – od postopkov identifikacije in ravnanja z biološkimi vzorci do varstva osebnih in genetskih podatkov, kadrovskih in finančnih posledic ter pravnega režima pokopa na Žalah. Zato so ocenili, da brez dodatne strokovne in finančne analize rešitev ni mogoče ustrezno izvesti, in zato vlada predloga zakona ne podpira.
DZ sprejel novelo zakona o parlamentarni preiskavi
Poslanci so vzporedno obravnavali in potrdili tudi predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi, ki so ga pripravili v SDS in trojčku NSi, SLS in Fokus.
