Robert Golob
Ponedeljek, 31. 8. 2026, 13.32
2 tedna, 1 dan
Robert Golob se imuniteti odpoveduje, a zadnjo besedo ima državni zbor
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,46
Poslanec se lahko odloči, da se na imuniteto ne bo skliceval, vendar to še ne pomeni, da je vprašanje imunitete zaključeno. Državni zbor (DZ) mu jo lahko prizna tudi sam – celo proti njegovi volji. Prav to pojasnjuje, zakaj je Specializirano državno tožilstvo (SDT) državni zbor obvestilo o postopku zoper poslanca in prvaka Gibanja Svoboda Roberta Goloba, čeprav njegov odvetnik sporoča, da se Golob na imuniteto ne sklicuje.
Predsednik DZ Zoran Stevanović je danes sporočil, da ga je SDT obvestilo, da so izpolnjeni pogoji za začetek kazenskega postopka zoper poslanca Roberta Goloba. Gre za zadevo, povezano z nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in domnevnim vmešavanjem v delo policije.
Golobov odvetnik Stojan Zdolšek je potrdil, da se Golob na poslansko imuniteto ne sklicuje.
Kljub temu je SDT DZ poslalo obvestilo o kazenskem postopku in zahtevo za dovolitev njegovega začetka, če bi se Golob pozneje vendarle skliceval na imuniteto.
DZ lahko imuniteto prizna tudi brez poslanskega sklicevanja
Ključna je določba ustave, po kateri lahko DZ imuniteto prizna tudi poslancu, ki se nanjo ni skliceval.
To pomeni, da odločitev o imuniteti ni vedno odvisna od volje poslanca. Poslanec lahko pove, da zaščite ne želi, vendar lahko DZ sam presodi, da je priznanje imunitete potrebno zaradi varovanja njegovega mandata in nemotenega opravljanja poslanske funkcije.
V takšnem primeru torej ne gre za poslansko zahtevo po zaščiti pred kazenskim postopkom, temveč za samostojno odločitev državnega zbora. DZ lahko imuniteto prizna tudi proti volji poslanca.
Podobno določa poslovnik DZ. Pristojni državni organ mora predsednika DZ o začetku kazenskega postopka obvestiti tudi takrat, ko se poslanec na imuniteto ni skliceval.
Mandatno-volilna komisija (MVK) pri odločanju ne sme presojati dokazov, ugotavljati, ali je poslanec kaznivo dejanje dejansko storil, ali odločati o njegovi kazenski odgovornosti. Odloča le o vprašanju imunitete.
Pri Toninu je SDT sklicevanje označilo za nujni pogoj
Na Siol.net smo SDT opozorili na primer evropskega poslanca Mateja Tonina. Tožilstvo je junija letos pri pojasnjevanju postopka v njegovem primeru izrecno navedlo, da mora biti prvi korak poslanca sklicevanje na imuniteto.
"Skladno s predpisi se mora poslanec na imuniteto sklicevati in šele nato pristojni tožilec lahko in je dolžan na pristojni organ nasloviti zahtevo za odvzem poslanske imunitete," je takrat pojasnil vodja SDT Ivan Pridigar.
Tonin se je na imuniteto izrecno skliceval, SDT pa je nato Evropskemu parlamentu poslalo predlog za njen odvzem.
V Golobovem primeru je položaj drugačen, saj se poslanec na imuniteto ne sklicuje. SDT pa pojasnjuje, da je DZ obvestilo zaradi možnosti, da bi mu ta imuniteto priznal sam.
SDT: Na nas se je obrnilo sodišče
SDT je 2. oktobra 2025 na Okrožno sodišče v Ljubljani vložilo zahtevo za preiskavo zoper eno osebo zaradi suma kaznivega dejanja dajanja daril za nezakonito posredovanje po drugem odstavku 264. člena kazenskega zakonika. Zahteva je bila vložena še pred Golobovo izvolitvijo za poslanca.
Po potrditvi mandata se je njegov pravni položaj spremenil, saj poslanec od takrat uživa procesno imuniteto.
"Okrožno sodišče v Ljubljani je 18. 8. 2026 pozvalo SDT RS na predložitev dovoljenja Državnega zbora RS, ker je obdolženec po vložitvi zahteve za preiskavo bil izvoljen za poslanca in v tej funkciji uživa procesno imuniteto," so za Siol.net pojasnili na SDT.
Ob tem so izrecno potrdili, da se obdolženec do sedaj na imuniteto ni skliceval.
Zahteva SDT je pogojna
Tožilstvo v DZ ni poslalo brezpogojne zahteve za odvzem oziroma nepriznanje imunitete. Poslalo je obvestilo o kazenskem postopku in zahtevo za dovolitev začetka postopka za primer, če bi se Golob pozneje vendarle skliceval na imuniteto.
"Ker Državni zbor lahko prizna imuniteto tudi poslancu, ki se nanjo ne sklicuje, je SDT RS na podlagi poziva Okrožnega sodišča v Ljubljani 24. 8. 2026 v Državni zbor RS posredoval obvestilo o kazenskem postopku zoper poslanca in tudi zahtevo za dovolitev začetka kazenskega postopka, v kolikor bi se obdolženec skliceval na imuniteto," pojasnjujejo na tožilstvu.
Pri Golobu torej zahteva za dovolitev začetka postopka ni brezpogojna. Veljala bi, če bi se poslanec pozneje skliceval na imuniteto. Hkrati pa lahko DZ neodvisno od njegovega stališča odloči, da mu imuniteto prizna.
O začetku preiskave sodišče še ni odločilo
Kazenski postopek zoper Goloba v tej zadevi še ni začet. Ljubljansko okrožno sodišče o zahtevi za preiskavo še ni odločilo. "Sodišče o vloženi zahtevi za preiskavo še ni odločilo," so zapisali na SDT.
Sodišče bo odločilo, ali bo sodno preiskavo uvedlo. Pred tem se mora razjasniti tudi vprašanje poslanske imunitete.
Če Golob vztraja, da se nanjo ne bo skliceval, lahko DZ še vedno sam presodi, da mu jo prizna. Če tega ne stori, njegova poslanska funkcija sama po sebi ne predstavlja ovire za nadaljevanje kazenskega postopka.
