DZ sprejel novelo zakona o državni upravi in potrdil mandate štirim nadomestnim poslancem

Z imenovanjem ministrov vlade premierja Janeza Janše so v vlado odšli tudi štirje poslanci, ki jih bodo zdaj za čas opravljanja funkcije nasledili nadomestni poslanci. Dozdajšnjo poslanko SDS Suzano Lep Šimenko, ki je postala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, bo glede na izid volitev v DZ nadomestil Luka Simonič.

Dozdajšnjega poslanca NSi, SLS in Fokus Jerneja Vrtovca, ki je bil izvoljen za ministra za infrastrukturo, bo nadomestil Andrej Černigoj, ministra za kmetijstvo Janeza Ciglerja Kralja pa Janez Beja. Novoizvoljenega ministra za zdravje Tadeja Ostrca bo v poslanskih klopeh v vrstah Demokratov nadomestil Dejan Zakrajšek.

Spremembe pri reorganizaciji vlade

Po potrditvi mandatov nadomestnih poslancev je DZ obravnaval novelo zakona o državni upravi, ki odraža spremembe zaradi reorganizacije vlade. Novelo zakona so sprejeli z 49 glasovi za in šestimi proti. 

Vladni predlog novele zakona o državni upravi uvaja nova poimenovanja ministrstev, njihova delovna področja in razporeditev pristojnosti med posameznimi resorji v skladu z zakonom o vladi, ki je bil sprejet 7. maja.

Novela dodatno določa pristojnost vlade, da z uredbo poleg nalog ministrstev določi tudi sedeže ministrstev in sedeže njihovih organizacijskih enot. Kot je danes povedal državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo Franc Kangler, se na petih ministrstvih tudi spreminja največje dovoljeno število državnih sekretarjev, in sicer na največ tri, služba za obnovo po poplavah in plazovih pa se iz vlade seli na ministrstvo za okolje in prostor.

Reorganizacija za racionalizacijo in optimizacijo poslovanja državne uprave

V poslanskih skupinah koalicijskih SDS ter NSi, SLS in Fokus so poudarili, da bo reorganizacija prispevala tudi k racionalizaciji in optimizaciji poslovanja državne uprave. Kot je dejal Andrej Kosi (SDS), bodo jasneje razmejene pristojnosti posameznih ministrstev, učinkovitejša pa bo izraba kadrovskih, organizacijskih in finančnih virov.

Po navedbah Srečka Ocvirka (NSi, SLS, Fokus) bo kljub povečanju števila državnih sekretarjev na nekaterih ministrstvih njihovo skupno število manjše, saj se zmanjšuje število ministrstev. Možnost razporeditve posameznih ministrstev in vladnih služb iz Ljubljane pa "daje jasno sporočilo, da so tudi drugi kraji v Sloveniji enakovredni in enakopravni z glavnim mestom".

Poslanci SD in Svobode izrazili nekaj pomislekov

V opozicijskem Gibanju Svoboda in SD so napovedali, da predlogu zakona ne bodo nasprotovali, saj menijo, da si mora vsaka vlada sama postaviti strukturo, s katero želi uresničiti svojo vizijo. So pa izrazili nekaj pomislekov.

Luka Goršek (SD) je med drugim poudaril, da je nujno, da nova organizacija z združitvijo resorjev gospodarstva in dela ne pomeni, da bodo gospodarski interesi zlahka prevladali nad visokimi standardi delavskih pravic. Jana Jerman (Svoboda) je ob selitvi dozdajšnje vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih na ministrstvo za okolje in prostor izrazila pričakovanje, da to ne bo pomenilo "slabitve uspešnega modela".

Pojasnila je tudi, da ne nasprotujejo povečanju števila državnih sekretarjev na nekaterih ministrstvih, a je ob tem po njenih besedah "težko govoriti o veliki racionalizaciji". Ob napovedani selitvi nekaterih ministrstev in posameznih organizacijskih enot izven Ljubljane pa bi potrebovali jasne načrte in merila, je menila.

Medtem je Tina Brecelj (Levica, Vesna) napovedala, da bodo glasovali proti zakonu. Ob kritikah združitve dela in gospodarstva je izpostavila tudi ukinitev ministrstva za solidarno prihodnost in ugotavljala, da je že jasno, da področjema stanovanjske politike in dolgotrajne oskrbe vlada ne bo dala tako velikega političnega poudarka. Še en pokazatelj vladnih prioritet je po njenih besedah, da ob predstavitvah takrat še kandidat za ministra za gospodarstvo in kandidatka za ministrico za demografijo "nista vedela, kdo izmed njiju pokriva področje pokojnin".

Poslanski skupini Demokratov in Resnice stališča nista predstavili.

Za znak policije se še naprej uporablja naziv ministrstvo za notranje zadeve

DZ je danes sprejel dopolnilo poslanskih skupin koalicijskih strank, da se za znak policije še naprej uporablja naziv ministrstvo za notranje zadeve namesto naziva ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, da bi se izognili nesorazmerno visokim stroškom.

Zadostne podpore pa ni dobilo dopolnilo Levice in Vesne, da se področje ekonomske demokracije opredeli kot delovno področje ministrstva za gospodarstvo, delo in šport. 

Novice Svoboda zahteva presojo Stevanovićevih izjav zaradi domnevnega seksizma

Novice Poslanec SLS Srečko Ocvirk ni glasoval za vlado. Kaj se je zgodilo?

Novice Janez Janša po prvi seji vlade razkril, kaj bodo storili že naslednji teden