Torek, 10. 2. 2026, 12.01
1 teden, 4 dni
Državne družbe kot motor razvoja: SDH predstavlja 17 velikih projektov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,27
Debeljak: "Skupni prihodki družb iz portfelja SDH so se ustalili pri približno 23 milijardah evrov."
Kako upravljati državno premoženje tako, da ne bo le vir prihodkov, temveč razvojni vzvod za celotno gospodarstvo? To je osrednje vprašanje današnje korporativne konference Slovenskega državnega holdinga (SDH) v Ljubljani, kjer predstavljajo 17 razvojnih projektov državnih družb. Te zaposlujejo približno deset odstotkov vseh delovno aktivnih v državi, izvajajo milijardne naložbe v infrastrukturo in razvoj ter sodelujejo s tisoči podjetij. "Družbe s kapitalsko udeležbo države imajo velik razvojni potencial, ne le za lastno poslovanje, ampak tudi za širše poslovno in družbeno okolje," je poudaril predsednik uprave SDH Žiga Debeljak, medtem ko je minister za finance Klemen Boštjančič opozoril, da "prihodnosti ne moremo prepustiti naključju, ampak jo moramo graditi zavestno, premišljeno in dolgoročno". Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič pa je ob tem izpostavila, da gospodarski rezultati kažejo, da Slovenija kljub krizam ohranja stabilnost in razvojni potencial.
"Državne družbe niso le stabilen del gospodarstva, ampak motor razvoja in inovacij," je na korporativni konferenci SDH poudaril predsednik uprave Žiga Debeljak. Po večletnem premoru so konferenco letos znova obudili, v ospredje pa postavili predstavitev 17 razvojnih projektov iz portfelja SDH. Ti segajo od umetne inteligence in avtonomnih sistemov do naložb v logistiko, energetsko samozadostnost, prehransko varnost in dostopna stanovanja.
Debeljak je ob tem opozoril, da podjetja danes delujejo v bistveno zahtevnejšem okolju, ki ga zaznamujejo geopolitična tveganja, demografske spremembe, zeleni prehod in hitre tehnološke transformacije. Namen predstavljenih projektov je po njegovih besedah pokazati, da znajo družbe z državno kapitalsko udeležbo v novih razmerah prepoznati tudi nove poslovne priložnosti.
Širši pomen državnega portfelja je ponazoril s številkami: v družbah z državno lastniško udeležbo je zaposlenih približno deset odstotkov vseh zaposlenih pri pravnih osebah v državi, hkrati pa te družbe vsako leto izvajajo milijardne investicije v infrastrukturo, tehnologijo in razvoj. Ob tem sodelujejo s tisoči malih in srednjih podjetij ter soustvarjajo gospodarski ekosistem, ki pomembno vpliva na rast celotnega gospodarstva. "Če vaše družbe poslujejo uspešno, to v veliki meri pomeni, da uspešno posluje tudi slovensko gospodarstvo," je poudaril.
Državne družbe kot razvojni steber
Na sistemsko vlogo državnega upravljanja je opozoril tudi minister za finance Klemen Boštjančič, ki je izpostavil, da v času energetskih in digitalnih preobrazb, demografskih sprememb ter geopolitičnih negotovosti prihodnosti ni mogoče prepustiti naključju. "Prihodnosti ne moremo prepustiti naključju, ampak jo moramo graditi zavestno, premišljeno in dolgoročno," je dejal.
Spomnil je, da je Slovenija z ustanovitvijo SDH vzpostavila profesionalen in mednarodno primerljiv sistem upravljanja državnih naložb, ki po njegovih besedah danes prinaša stabilne rezultate in pomembne učinke za javne finance. Nova strategija iz leta 2024 pa cilje širi prek finančne donosnosti – v ospredju so tudi trajnost, družbena odgovornost, enakost spolov, spoštovanje človekovih pravic in celovito obvladovanje tveganj.
Minister je ob tem poudaril jasno ločevanje med državo kot lastnikom ter upravami in nadzornimi sveti kot upravljavci. "Ne upravljate le podjetij, temveč premoženje države in zaupanje državljank in državljanov," je opozoril. Kot ključen razvojni cilj je izpostavil dvig produktivnosti z vlaganji v znanje, digitalizacijo, kadre in inovacije ter dodal, da družbe v državni lasti niso politični instrument, temveč strateški steber države.
Med rezultati in političnim optimizmom
Na širši družbeni in politični kontekst se je osredotočila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je poudarila, da je Slovenija v zadnjih letih kljub zahtevnim razmeram ohranila stabilnost. Po njenih besedah je država v tem mandatu prestala dve veliki krizi – najhujšo naravno ujmo v zgodovini ter energetsko in cenovno krizo po ruski agresiji na Ukrajino – pri čemer je bila po njenem mnenju uspešnejša od številnih drugih evropskih držav.
Kot protiutež pesimističnim ocenam je navedla gospodarske podatke: podjetja so ustvarila 6,5 milijarde evrov dobička, družbe z državno lastniško udeležbo pa so v proračun prispevale več kot 400 milijonov evrov dividend. Ob tem je izpostavila tudi rast plač nad inflacijo in relativno ugoden položaj Slovenije po bruto domačem proizvodu na prebivalca. "V Sloveniji živimo bolje kot pred štirimi leti in bolje kot v številnih drugih evropskih državah," je dejala.
Poudarila je pomen dialoga o prihodnjem razvoju države, pri čemer morajo razprave potekati znotraj ustavnih okvirov pravne in socialne države. Ob tem je izpostavila tudi potrebo po stabilnem poslovnem okolju, ki hkrati ohranja dostopne javne storitve in socialno varnost.
SDH po pripojitvi DUTB: širši mandat, večji portfelj in fokus na integriteto
Žiga Debeljak in Janez Tomšič sta na konferenci predstavila, kako se je vloga SDH po pripojitvi Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) razširila: holding danes poleg kapitalskih naložb upravlja tudi terjatve in del stvarnega premoženja. Glavnino portfelja še vedno predstavljajo kapitalske naložbe, katerih vrednost je po Debeljakovih besedah narasla na skoraj 14 milijard evrov. SDH aktivno upravlja 81 naložb, pri terjatvah pa je vrednost okoli 127 milijonov evrov; nepremičninski del so se prenesli na družbo, ki upravlja nepremičnine za potrebe holdinga.
Debeljak je izpostavil strukturo portfelja: skoraj 80 odstotkov vrednosti predstavljajo strateške družbe, največji stebri panoge so promet in logistika ter energetika, turizem pa predstavlja manj kot dva odstotka naložb. Opozoril je tudi na koncentracijo: največja posamična naložba je Dars, ki predstavlja 26 odstotkov vrednosti portfelja. V 34 od 81 družb ima SDH prevladujoč vpliv.
Tomšič je orisal razvoj SDH od ustanovitve (2014–2015) prek obdobja privatizacij in covida do največje prelomnice – pripojitve DUTB leta 2022. SDH je po njegovih besedah prevzel več kot 600 dolžnikov, terjatve v vrednosti nekaj več kot 225 milijonov evrov, 202 nepremičninski enoti (nad 160 milijonov evrov) in šest kapitalskih naložb. Integracija je prinesla tudi organizacijske spremembe: število zaposlenih se je povečalo z 34 na 135, uvedli pa so večravninsko odločanje.
Krepitev integritete: več nadzora, akreditacij in sistemskih sprememb
Pri upravljanju terjatev je Tomšič navedel približno 154 milijonov evrov prilivov od leta 2022 ter kombinacijo strategij (prestrukturiranje, izterjave, unovčevanje zavarovanj). Kot izpostavljen primer je omenil poravnavo pri terjatvah do T-2, ki je zavarovana z bančno garancijo in predvideva postopno poplačilo do 2027. Pomemben korak je bil tudi prenos upravljanja nepremičnin na specializirano družbo, kar je po njegovih besedah odprlo prostor za nove cilje, tudi na področju javnih najemnih stanovanj.
Oba sta poudarila nadgradnjo korporativnega upravljanja, skladnosti in integritete. Tomšič je izpostavil zaostritve pri imenovanjih nadzornikov (tudi dodatni akreditacijski razred za zahtevne sisteme in spletni preizkus znanja): v kadrovski bazi je 618 akreditiranih kandidatov, od tega 353 za zahtevne sisteme, v zadnjih štirih letih pa je bilo izvedenih 422 nominacijskih postopkov. Danes ima 30 družb v portfelju pooblaščenca za skladnost in integriteto, izvedli so tudi 21 izobraževanj z več kot 1.500 udeleženci.
Na tem področju računsko sodišče zaključuje revizijo kadrovskih postopkov SDH za obdobje 2020–2024. Po Tomšičevih besedah je bilo sodelovanje z revizorji zelo konstruktivno, na podlagi njihovih ugotovitev pa so postopke že dodatno nadgradili. Končno poročilo še pričakujejo.
Varnost, odpornost in umetna inteligenca med ključnimi izzivi
Debeljak je med ključnimi temami izpostavil upravljanje tveganj, podnebna tveganja ter vse bolj aktualno področje odpornosti, varnosti in obrambe, vključno s kibernetsko in informacijsko varnostjo ter zaščito kritične infrastrukture. Omenil je tudi družbo Dovos kot kapitalsko platformo za razvoj rešitev dvojne rabe in razmah umetne inteligence, ki po njegovih besedah predstavlja transformativno tehnologijo, zato je gradnja digitalnih kompetenc ena ključnih nalog družb v prihodnjih letih.
Visoki prihodki in močan vpliv na gospodarstvo
Za širšo sliko je Debeljak navedel, da so se prihodki portfeljskih družb ustalili pri približno 23 milijardah evrov, investicije pa naraščajo in imajo širši družbeni učinek. Na rezultate portfelja po njegovih besedah pomembno vplivajo predvsem razmere v energetiki, saj je gibanje tržnih cen električne energije eden ključnih dejavnikov poslovanja energetskega stebra.
Portfelj družb po njegovih besedah presega 80 tisoč zaposlenih (okoli deset odstotkov delovno aktivnega prebivalstva), dodana vrednost na zaposlenega pa v povprečju (z izjemo turizma) dosega približno 90 tisoč evrov. Dividende so v zadnjih letih presegle pol milijarde evrov, ob tem pa je poudaril, da izplačila ne smejo ogroziti razvojnih in investicijskih načrtov družb. Čisti dobiček družb v portfelju se ob tem v zadnjih letih giblje okoli 2,2 milijarde evrov letno.
Pogled naprej: aktivnejše naložbe in razvoj kadrov
V pogledu naprej je Tomšič napovedal tri razvojne smeri SDH: aktivnejšo naložbeno politiko, nadaljnje izboljšave učinkovitosti procesov (tudi z uporabo umetne inteligence in jezikovnih modelov; rešitve po njegovih besedah preizkušajo v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan) ter načrtno nadgradnjo kompetenc zaposlenih z identifikacijo vrzeli in kompetenčnimi profili.
