Torek, 1. 9. 2026, 11.19
1 mesec, 1 teden
Državljani tretjih držav ob glas na volitvah? Pobudniki referenduma omogočili hitrejšo uveljavitev zakona.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,93
Slovenija je tujcem s stalnim prebivališčem lokalno volilno pravico podelila 29. maja 2002.
Lokalne volitve, ki bodo potekale 15. novembra, so že razpisane, že čez nekaj dni, 7. septembra pa začnejo teči roki za volilna opravila. A tik pred volitvami še vedno ni dokončno znano, ali bodo državljani tretjih držav lahko šli na volitve. Večina v državnem zboru je namreč 15. junija 2026 sprejela ukinitev lokalne volilne pravice za državljane tretjih držav, vendar novela zaradi referendumske pobude še ni objavljena v uradnem listu in še ne velja. Tako še vedno velja, da državljani tretjih držav lahko gredo na lokalne volitve. Nadomestni član volilne komisije in vladni pravnik Janez Pogorelc opozarja, da se bo to najverjetneje kmalu spremenilo.
"Če se novela zakona o lokalnih volitvah objavi in začne veljati še pred 7. septembrom, kar je zelo verjetno, bo ob začetku volilnih opravil zakon že veljal," je na omrežju X opozoril Janez Pogorelc. To bi torej pomenilo, da državljani tretjih držav 15. novembra ne bi mogli na volitve.
Drugi scenarij
"Če bi pobudniki počakali denimo do 8. ali 9. septembra, bi bilo stanje bistveno drugačno," še opozori. To bi, kot navaja, pomenilo, da bi se volilna opravila začela pod starim režimom, z volilno pravico, in bi se morala tako tudi izvesti.
"In tu je idiotizem strategije predlagateljev referenduma: umaknili so pobudo zato, da bi omogočili hitrejši dostop do Ustavnega sodišča, vendar so s tem hkrati omogočili hitrejšo uveljavitev zakona, katerega učinkovanje želijo pred Ustavnim sodiščem preprečiti ... Po mojem bo zelo težko posegati v volilne postopke, ki so že v teku ...," je prepričan.
Lokalne volitve so že razpisane, 7. septembra začnejo teči roki za volilna opravila. Če se novela Zakona o lokalnih volitvah
— Janez Pogorelec (@JanezPogorelec) August 31, 2026
objavi in začne veljati še pred 7. septembrom, kar je zelo verjetno, bo ob začetku volilnih opravil zakon že veljal.
Če bi pobudniki počakali denimo do…
Od sprejetja novele, pobude referenduma in umika
Spomnimo, državni zbor je 15. junija letos z novelo zakona o lokalnih volitvah sprejel odločitev, da se državljanom tretjih držav odvzame volilna pravica na lokalnih volitvah. Za novelo je glasovalo 47 poslancev, 32 jih je bilo proti.
Takoj po sprejetju novele so pobudniki za referendum, predstavniki več nevladnih organizacij, začeli zbirati podpise. Zbrali so 5.295 podpisov in jih vložili v državni zbor. To pa še niso bili podpisi za dejanski razpis referenduma. Za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma bi namreč potrebovali 40 tisoč overjenih podpisov, ki bi jih lahko začeli zbirati 1. septembra, rok za zbiranje pa bi se iztekel 5. oktobra.
A pobudniki so 30. avgusta napovedali umik referendumske pobude, s čimer naj bi se odprla možnost za objavo zakona in nato tudi za zahtevo opozicije za ustavno presojo ter začasno zadržanje. Kot so pojasnili, se želijo izogniti političnemu obračunavanju glede vprašanja statusa tujcev v Sloveniji, a dodali, da umik pobude ne pomeni, da zakonu ne nasprotujejo več, temveč da bodo njegovo spornost naslovili po ustavnopravni poti.
