Ponedeljek, 13. 7. 2026, 11.50
3 tedne, 4 dni
Dobički koncesionarjev v zdravstvu: ustavno sodišče obrnilo ploščo
S presojo, da prejšnja vladna koalicija ni kršila ustave, ko je z zakonom o zdravstveni dejavnosti koncesionarjem prepovedala prosto razpolaganje z dobički in jih zavezala k njihovi porabi za razvoj in opravljanje dejavnosti, je ustavno sodišče odstopilo od lastne odločitve iz leta 2018, ko je presodilo, da je to v neskladju s pravico do svobodne gospodarske pobude. Na to v ločenem mnenju opozarja predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin.
Lastno stališče je ustavno sodišče spremenilo v danes objavljeni sodbi, za katero so glasovali Nina Betetto, Primož Gorkič, Neža Kogovšek Šalamon, Barbara Kresal, Rok Svetlič in Katja Šugman Stubbs, proti pa Tamara Kek, Čeferin in Marko Starman. Pri ločenem mnenju o spornosti takšnega ravnanja se je predsedniku ustavnega sodišča Čeferinu pridružila sodnica Tamara Kek. Njuni ključni argumenti so:
-
Vsebinska enakost: Po mnenju Čeferina sta nova in stara zakonska ureditev v bistvenem enaki. Edina razlika je v bolj podrobni opredelitvi stroškov v novi določbi, kar pa je zgolj "minoren dodatek", ki ne spreminja temeljne zapovedi o nenamenski porabi dobičkov.
-
Neustreznost argumentacije večine: Večina je svojo odločitev utemeljila z navedbo, da sta vlada in državni zbor tokrat bolje obrazložila razloge za omejevanje. Čeferin poudarja, da "še tako kakovostne navedbe vlade in državnega zbora ne morejo sanirati protiustavnosti" zakona, saj mora ustavno sodišče presojati vsebino zakona, ne pa komentarja zakonodajalca.
-
Paternalizem: Argument večine, da prepoved koncesionarjem dejansko koristi, ker krepi njihovo kapitalsko moč in stabilnost, je označil za "izrazito paternalističen". V tržnem gospodarstvu mora imeti vsak subjekt pravico do lastne poslovne presoje, o čemer ne more namesto njega odločati država.
-
Kršitev pravne varnosti: Čeferin opozarja, da mora sodišče vsak odstop od lastne sodne prakse skrbno in prepričljivo obrazložiti. Prepričan je, da v obravnavani zadevi razlogi za spremembo stališča niso bili ponujeni, kar škoduje načelu pravne varnosti.
V svojem ločenem mnenju Čeferin zaključuje, da bi moralo sodišče ugotoviti enako kot leta 2018: da omejevanje razpolaganja z dobičkom pomeni nesorazmeren poseg v jedro svobodne gospodarske pobude, javno korist pa bi država lahko dosegla z ustreznim nadzorom nad kakovostjo storitev in ne z grobo omejitvijo svobodnega razpolaganja s presežkom.
Da spremembo zakona ne pomeni kršitve ustave, je ustavno sodišče presodilo na pobudo strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, Ljubljana, in drugih, ki jih je zastopala odvetnica Simona Marko.
Celotno sodbo si lahko preberete tukaj: U-I-79-25 - Odločba
Ločeno mnenje Roka Čeferina pa tukaj: U-I-79-25_Odklonilno LM dr. Čeferin