Torek, 21. 11. 2023, 22.46
1 leto
Devetošolce čaka drastična sprememba
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,05
Nacionalno preverjanje znanja učenci devetega razreda opravijo ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja, in sicer iz matematike, slovenščine ter tretjega predmeta, ki ga za posamezne šole določi minister.
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je pripravilo osnutek novele zakona o osnovni šoli, ki predvideva kar nekaj pomembnih novosti. Največja sprememba bi doletela devetošolce pri vpisu v srednjo šolo. Pri vpisu v srednjo šolo se bodo namreč lahko upoštevale tudi točke nacionalnega preverjanja znanja, ne le učni uspeh, če bo seveda srednja šola imela omejitev vpisa. Poleg tega bo nacionalno preverjanje znanja odslej obvezno tudi za tretješolce, v obveznem programu prvega razreda bo tudi prvi tuji jezik (angleščina). Predvidevala se je tudi uvedba drugega tujega jezika v obvezen program za učence zadnjega triletja, a so predlog iz novele že umaknili.
Za vpis v srednjo šolo bodo ključne tudi točke NPZ
Nacionalno preverjanje znanja učenci devetega razreda opravijo ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja, in sicer iz matematike, slovenščine ter tretjega predmeta, ki ga za posamezne šole določi minister. Na narodno mešanem območju osnovna šola z italijanskim učnim jezikom izvede nacionalno preverjanje znanja iz italijanščine, matematike in tretjega predmeta, ki ga določi minister, dvojezična osnovna šola pa iz slovenščine ali madžarščine, matematike in tretjega predmeta, ki ga določi minister.
Dosežki nacionalnega preverjanja znanja so bili doslej dodatna informacija o znanju učencev, po novem pa bodo, če bo predlagani predlog potrjen, lahko ključni tudi pri vpisu na srednjo šolo. Do zdaj so namreč pri omejitvi vpisa na določeno srednjo šolo upoštevali le točke, ki so jih kandidati zbrali kot seštevek ocen vseh obveznih predmetov zadnjega triletja osnovne šole, po novem pa bodo, če se bo na spodnji meji znašlo več kandidatov z istim številom točk iz ocen, razmejitev med temi kandidati opravili še na podlagi rezultatov, ki jih bodo dosegli pri nacionalnem preverjanju znanja iz matematike in slovenščine (oziroma madžarščine ali italijanščine kot učnega jezika), ne pa, kot je razvidno iz predloga, tudi iz tretjega predmeta.
V kolikšnem deležu se bi upoštevalo nacionalno preverjanje znanja, sicer še ni točno določeno, a bodo vsekakor prevladovale točke, pridobljene iz ocen oziroma učnega uspeha. Govori se o razmerju 70 : 30, je dejal Roman Brunšek, ravnatelj Osnovne šole Škofljica.
Dosežke nacionalnega preverjanja znanja se bo, če bo srednja šola imela omejitev vpisa, upoštevalo v določenem deležu.
NPZ je enak za vse učence, znanje bi bilo tako pravičnejše in bolje ovrednoteno
Glede predloga dodatne omejitve pri vpisu v srednjo šolo ima stroka različna mnenja. V Združenju ravnateljic in ravnateljev predlog pozdravljajo, saj bo tako objektivneje vrednoteno znanje učencev kot kriterij za razvrščanje, je pojasnila predsednica Združenja ravnateljic in ravnateljev Mojca Mihelič.
Predlog podpira tudi Roman Brunšek, ravnatelj Osnovne šole Škofljica, ki kot prvi vzrok za podporo takšnemu predlogu navaja previsoke povprečne ocene, ki nemalokrat niso enakovredne znanju oziroma je znanje v slovenskem prostoru različno vrednoteno. "Mnogi ravnatelji že nekaj časa ugotavljamo, da vpis v srednjo šolo, kot je veljal do sedaj, povzroča težave, saj je v Sloveniji zelo visoka povprečna ocena, zaradi česar je zelo težko niansirati pri posameznih vpisih. Merilo namreč ni znanje, ampak ocena, in nekdo bi enako znanje ocenil s petico, drugi s trojko," je dejal Brunšek.
Rešitev je zato po mnenju Brunška nacionalno preverjanje znanja, ki določa nacionalni selektivni element po vsej Sloveniji. "Vsi slovenski učenci namreč pišejo enake teste, tako da se da rezultate vsaj približno primerjati. Zato je smiselno, da je nacionalno preverjanje znanja drugi element pri možni selekciji za vpis v srednjo šolo," je poudaril Brumšek in dodal, da je ena od možnosti, ki jo omenjajo ravnatelji nekaterih srednjih šol, tudi, da bi se pri vpisu upoštevala zlata priznanja, pridobljena na selektivnih tekmovanjih.
Meni, da bi bilo smiselno preverjati še kakšne druge sposobnosti, kot na primer socialno empatijo in kritično mišljenje.
Kaj če kdo zboli? NPZ ima samo en rok.
Na drugi strani Peter Pirc, ravnatelj Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje, meni, da "ta zadeva ne bo pila vode", saj, kot pravi, ne ve, kakšna bo rešitev, ko bo nekdo zbolel in ne bo sodeloval na NPZ. Drugega roka namreč ni. "Hitro se bo zgodilo, da bo veliko otrok bolnih," je dodal. Namesto takega vrednotenja predlaga, da bi srednje šole v primeru omejitve vpisa imele sprejemne izpite. "To bi bilo najboljše, saj bi same predpisale tisto znanje, ki je najpomembnejše pri njih," meni Pirc.
Hkrati meni, da tudi NPZ ne sme biti le dodatna informacija o znanju učenca, ampak bi ga bilo treba zapisati v spričevalo in kot oceno namesto enega pisnega ocenjevanja. Tako bi, kot pravi Pirc, dvignili motivacijo otrok in dobili relevantne rezultate.
NPZ obvezen tudi v tretjem razredu
Nacionalno preverjanje znanja imajo tudi v nižjih razredih, v tretjem in šestem, a se točke teh ne upoštevajo in se ne bodo upoštevale nikjer. V šestem in devetem razredu je bilo opravljanje nacionalnega preverjanja znanja doslej obvezno, v tretjem pa prostovoljno, če bo novela sprejeta, bo obvezno tudi v tretjem razredu.
"V tretjem razredu je bil NPZ svobodna izbira šole. Mi smo se ga lotevali zadnjih pet let in tu so bili rezultati smiselni za primerjavo, saj so ti otroci test jemali z vso resnostjo," je svoj pogled predstavil Pirc.
Za učence višje stopnje drugi tuji jezik ne bo obvezen
Eden od predlogov osnutka novele zakona o osnovni šoli je bila tudi uvedba drugega tujega jezika v obvezen program sedmo-, osmo- in devetošolcev, a so predlog iz novele umaknili.
Kot je povedal Brumšek, so ga umaknili, ker je bilo veliko različnih mnenj med ravnatelji, prav tako med starši, postavljala so se vprašanja prehoda iz osnovne v srednjo šolo s tem znanjem, izpostavljeno je bilo tudi vprašanje učencev priseljencev, ki bi govorili materni jezik, se učili slovenščine, angleščine in še enega jezika, ter učencev narodne manjšine, ki bi se učili italijansko, slovensko, angleško in potemtakem še en jezik. V takem primeru bi bilo treba nujno pripraviti določene izjeme, je dejal Brumšek, da je izbirnost zadostna, se je strinjal tudi Pirc.
Za prvošolčke obvezna angleščina
Še en nov predlog, ki bo najverjetneje sprejet, je uvedba prvega tujega jezika v obvezen program prvošolčkov. Gre torej za to, da bo angleščina v prvem razredu odslej obvezen predmet in ne več izbirni. "Prav je, da bo tuji jezik v prvem razredu obvezen, saj je bila tudi sedaj izbirnost tega pri večini šol stoodstotna," je dejal Pirc, enako je potrdila tudi Miheličeva.
Za prvi tuji jezik oziroma angleščino v prvem razredu se že sedaj odloči res velika večina staršev.
