Kadrovska vprašanja niso središčna le v politiki in gospodarstvu. Tudi v Rimskokatoliški cerkvi se stvari začnejo in končajo pri tem, piše Delo.
Delo
Zadnjega julija je kadrovski cunami dramatično spremenil podobo cerkvenega vrha. Kadrovska slika vrha slovenske cerkve je presenetljiva. Slovensko škofovsko konferenco sestavljajo štirje aktivni škofi, en pomožni škof in en upokojeni škof. Pet upokojenih nadškofov in en upokojeni pomožni škof pa nimajo statusa člana Slovenske škofovske konference (SŠK), najvišje institucije slovenske Rimskokatoliške cerkve, piše Delo.
Ob vseh kadrovskih zdrahah, ki jih lahko spremljamo zadnje mesece, se odpira vprašanje odgovornosti nadzornikov. V zadnjem letu smo doživeli kar nekaj obsodb uprav družb, medtem ko je za svoje ravnanje do zdaj odgovarjal komaj kakšen nadzornik. A stroka meni, da se razmere tudi na tem področju počasi spreminjajo. Zlasti v državnih podjetjih se nadzorniška funkcija še vedno pojmuje kot podaljšek tistih, ki so jih na to mesto imenovali, poroča Delo.
Od dneva vložitve kandidature so pretekla tri leta. Torej več kot tisoč dni prepirov, izstopov in vstopov v igro, sprememb načrtov, pa dvoran na papirju, političnih akrobacij in milijonskih številk. Z eno besedo: šalabajzersko. Ali, če želite, tipično slovensko, piše Delo.
Dnevnik
Proračun za znanost se je od leta 2011 zmanjšal za četrtino, medtem pa se državi mudi z uvajanjem pametne specializacije, podjetnejšega pristopa k znanstvenemu raziskovanju. Finančni viri niso tolikšna težava. Tudi v majhnih državah, kot sta Islandija in Finska, znajo bolje podpreti vrhunske potenciale, poroča Dnevnik.
Kmetijsko ministrstvo si je zadalo cilj, da Slovenija samooskrbo z zelenjavo do leta 2020 z zdajšnjih nekaj več kot 30 odstotkov poviša na 70 ali 80 odstotkov, pridelovalci in dva trgovca (Mercator in Engrotuš) pa so v ta namen vzpostavili zelenjavno verigo, poroča Dnevnik.
Prva polovica leta je bila za slovensko gospodarstvo ena najtežjih do zdaj. Več kot dvema tretjinama podjetij, ki so razkrila svoje polletne rezultate, so namreč padli prihodki, tretjina pa je polletje sklenila z izgubo, piše Dnevnik.
Finance
Poslovanje Gorenja kaže, da je prodaja gospodinjskih aparatov razmeroma dobra v vzhodni Evropi, kjer pa uspeh zmanjšujejo tečajne razlike zaradi močnega evra. Zahodna Evropa se pri trajnih izdelkih še ni otresla strahu pred krizo, pišejo Finance.
Družbe prve borzne kotacije so v drugem četrtletju ustvarile 2,9 milijarde evrov prihodkov od prodaje izdelkov in storitev, kar je dva odstotka več kot v istem obdobju lani. Slovenske borzne družbe so v drugem četrtletju letos z evrom prihodka ustvarile zgolj 1,9 centa čistega dobička, kar je le tretjina ustvarjenega donosa v letu 2007, pišejo Finance.
Napovedi gospodarskih gibanj kažejo, da bo Slovenija leta 2018, ko nas bodo ujeli Slovaki, ustvarila zgolj polovico BDP na prebivalca evrskega območja. Toliko, kot smo dosegli leta 2000. Kdaj bi se torej lahko recesija v Sloveniji končala, se sprašujejo v Financah.
Večer
V Večeru so objavili pogovor s koprskim županom Borisom Popovičem. Spregovoril je o Gašparju Mišiču, Luki Koper, mafiji in državi.
Da je Banka Slovenije (BS) nekdanjemu guvernerju Marku Kranjcu ob izteku šestletnega mandata plačala 75 neizkoriščenih dni dopusta, sam pa je povedal, da je prejel zanje okoli 20 tisoč evrov neto, vemo že nekaj časa. Je pa Kranjec prejemal plačilo tudi za nočno delo in delo med dopustom, piše Večer.
Da politično kadrovanje v državnih podjetjih povzroča gospodarsko škodo, je jasno, študija ekonomske fakultete v Ljubljani pa je ugotovila, da se je med letoma 2000 in 2010 zaradi političnega kadrovanja članov nadzornih svetov v državnih podjetjih nabralo za 1,5 milijarde evrov škode. Četrtina od 3368 nadzornikov, ki jih je zajela raziskava, jih je bilo vsaj dvakrat imenovanih v nadzorne svete podjetij, skoraj polovici med njimi pa so lahko raziskovalci na podlagi javno dostopnih evidenc dokazali politično pripadnost, piše Večer.