Decembra prve predčasne volitve v zgodovini države

To bodo sicer šeste parlamentarne volitve v samostojni Sloveniji. V preteklosti se je sicer že dvakrat zgodilo, da je državni zbor izglasoval nezaupnico vladi, a je v obeh primerih izvolil novega mandatarja. To se je zgodilo leta 1992, ko je moral premiersko funkcijo zapustiti Lojze Peterle, leta 2000 pa tudi Janez Drnovšek. 21. oktobra bo Türk razpustil parlament Tokrat pa kandidata za novega mandatarja ni, zato se je predsednik republike Danilo Türk v skladu z ustavo odločil, da bo parlament razpustil 21. oktobra. Nato bo razpisal predčasne parlamentarne volitve, ki bodo 4. decembra. Pravna dilema Ustava namreč določa, da mora predsednik republike razpisati volitve v 30 dneh od izglasovane nezaupnice. Ob tem se je sicer odprla pravna dilema, ali lahko predsednik republike v primeru, da ni nobenega predloga za novega mandatarja, premier, ki mu je bila izglasovana nezaupnica, pa glasovanja o zaupnici ne namerava zahtevati še enkrat, državni zbor razpusti pred potekom 30-dnevnega roka. Pri tem vprašanju so bila mnenja pravnih strokovnjakov deljena, Türk pa se je po posvetovanjih s pravniki in predstavniki strank odločil, da bo parlament razpustil po izteku 30-dnevnega roka. Ko predsednik republike razpusti parlament in razpiše predčasne volitve, mora biti nov državni zbor izvoljen najpozneje dva meseca po razpustu prejšnjega, predčasne volitve pa se lahko opravijo najprej v 40 dneh od dneva razpisa. Omejene pristojnosti poslancev Mandatna doba državnega zbora se sicer konča s prvo sejo novega državnega zbora, ki jo skliče predsednik republike najpozneje 20 dni po njegovi izvolitvi. Državni zbor v sedanji sestavi do tedaj formalno še vedno obstaja in tako tudi poslanci do ustanovne seje novega sklica parlamenta obdržijo svoje mandate, pri čemer pa so njihove pristojnosti omejene.

Direktor Državne volilne komisije (DVK) Dušan Vučko je pojasnil, da mora Türk v odloku o razpustu parlamenta in razpisu predčasnih volitev tudi določiti dan, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila. Ko bodo začeli teči ti roki, bo pred volilnimi organi vrsta nalog: določiti bodo morali sedeže in območja volišč, imenovati volilne odbore, pripraviti volilne imenike, skratka vse potrebno za izvedbo glasovanja.

Državna volilna komisija se na izvedbo volitev že pripravlja Državna volilna komisija se po Vučkovih besedah na izvedbo volitev že pripravlja. Tako so po njegovih besedah že intenzivirali pogovore z vsemi zunanjimi izvajalci, ki zagotavljajo tisk in distribucijo volilnega gradiva, v prihodnjem tednu pa pričakujejo, da bodo začeli pogovore tudi glede elektronske podpore volitvam.

Po napovedih DVK bodo volitve stale med 4,2 in 4,5 milijona evrov "Kar se Državne volilne komisije tiče, ni nobene zadrege. Smo pripravljeni in bo vse teklo tako, kot bo treba," je dejal. Volitve bodo po njegovih napovedih pa bodo stale med 4,2 in 4,5 milijona evrov.

Politične stranke, skupine volivcev oziroma posamezniki, ki bi se želeli potegovati za sedeže v parlamentu, pa bodo lahko od dneva, ko bodo začeli teči roki za izvedbo volitev, začeli pridobivati podpise podpore volivk in volivcev, potrebne za vložitev kandidatnih list.

Kandidate za poslance lahko predlagajo politične stranke in volivci. Politična stranka lahko vloži listo kandidatov v vsaki volilni enoti, če je podprejo najmanj trije poslanci oziroma v posamezni volilni enoti s podpisi najmanj 50 volivcev. Če pa želi kandidatno listo vložiti skupina volivcev, mora njeno kandidatno listo v posamezni volilni enoti s podpisi podpreti najmanj tisoč volivcev.

Na parlamentarnih volitvah lahko torej nastopijo tudi različna gibanja in društva, če jim le uspe zbrati zadostno število podpisov volivcev. Da se bodo potegovali za poslanske mandate s pomočjo podpisov volivcev, so že napovedali v novoustanovljenem Gibanju Za Slovenijo, za nastanek katerega so se zavzeli nestrankarski župani po Sloveniji. Nedavno ustanovljeno Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije, ki mu sopredsedujeta publicistka Manca Košir in nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, pa naj bi se preoblikovalo v stranko.

Poslanci se volijo po proporcionalnem sistemu s štiriodstotnim volilnim pragom Ustava določa, da se poslanci volijo po proporcionalnem sistemu s štiriodstotnim volilnim pragom za vstop v državni zbor. 88 poslancev se sicer izvoli v osmih volilnih enotah, ki so razdeljene na 11 volilnih okrajev. V vsakem okraju se glasuje za enega poslanca. Italijanska in madžarska narodna skupnost pa v parlament izvolita po enega poslanca. Na posamezni kandidatni listi je sicer lahko največ toliko kandidatov, kolikor se jih voli v volilni enoti, vsakdo pa lahko kandidira samo v eni volilni enoti in na samo eni listi kandidatov.

Prvič bodo v celoti veljale t. i. ženske kvote Na tokratnih parlamentarnih volitvah bodo prvič v celoti veljale t. i. ženske kvote. To pomeni, da na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 35 odstotki skupnega dejanskega števila kandidatov na listi. Pri tem sicer ni določeno, kako morajo biti kandidati po spolu razporejeni.

Postopek kandidiranja v strankah ali s strani skupin volivcev lahko poteka do 25. dne pred dnem glasovanja. Tedaj se tudi izteče skrajni rok za vložitev kandidatur pri volilnih komisijah volilnih enot. Za vsako kandidaturo je potrebno tudi pisno soglasje kandidata, ki pa je nepreklicno, kar pomeni, da kandidati soglasja ne morejo umakniti.

Volilna komisija volilne enote bo nato predložene liste pregledala, jih bodisi potrdila ali zavrnila, če pa bo ugotovila formalne pomanjkljivosti, ki jih je mogoče v postopku odpraviti, bo od predlagatelja liste zahtevala dodatna pojasnila oziroma odpravo pomanjkljivosti.

Volilna kampanja se bo uradno začela 4. novembra Volilna kampanja pred parlamentarnimi volitvami se bo uradno začela 30 dni pred pred volitvami, torej 4. novembra, končati pa se mora najpozneje 24 ur pred dnem glasovanja. Za volilno kampanjo se štejejo zlasti propaganda v medijih, plakatiranje in javni shodi.