Četrtek, 29. 1. 2026, 12.16
1 mesec, 1 teden
Črn rekord: gore lani vzele 50 življenj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,77
Največ intervencij v letu 2025 so izvedla društva GRS Bohinj, GRS Ljubljana in GRS Bovec.
Leta 2025 je v gorah ugasnilo 50 življenj, kar je rekordno število smrti v gorah v zadnjih 20 letih, so sporočili iz Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS). Nesreč v gorah je vse več, reševanja pa so iz leta v leto bolj zahtevna, ugotavljajo. Lani so gorski reševalci v gorah posredovali 660-krat, med najpogostejšimi vzroki nesreče so še vedno zdrs, nepoznavanje terena, neprimerna oprema in nepripravljenost na turo.
Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) v začetku leta tradicionalno predstavi analizo intervencij gorskih reševalcev za prejšnje leto. Podatki kažejo, da je nesreč v gorah vse več, reševanja pa so vedno bolj zahtevna. V zadnjih desetih letih se je število intervencij s 430, toliko so jih izvedli leta 2015, povzpelo na 660 nesreč v gorah letno.
Leto 2025 je v zgodovini vodenja statistik nesreč v gorah izstopajoče po številu smrti v gorah. Prvič so pri GRZS zabeležili 50 smrtnih žrtev nesreč v gorah, od tega je bilo 15 tujih državljanov. "V zadnjih 20 letih je to najvišja in skrb vzbujajoča številka nesreč s smrtnim izidom," sporočajo iz GRZS.
Gorski reševalci so lani posredovali 660-krat, kar je za štiri odstotke več kot v letu 2024, ko je bilo vseh reševanj 629. Največkrat, kar 687-krat, so na teren odšli leta 2023.
V skoraj polovici primerov so reševali tujce, med katerimi so najpogosteje državljani Nemčije, Poljske, Hrvaške, Madžarske, Češke, Avstrije, Velike Britanije, Francije, Nizozemske in Belgije.
V letu 2025 je bilo izvedenih 588 reševalnih akcij, 67 je bilo iskalnih intervencij, pri 273 intervencijah pa je sodeloval helikopter Slovenske vojske ali Policije.
Največ intervencij v letu 2025 so izvedla društva GRS Bohinj, GRS Ljubljana in GRS Bovec. Največ, kar 352 nesreč v gorah, se je zgodilo v poletnih mesecih, v glavni turistični sezoni na področju Triglava in Kamniško-Savinjskih Alp.
Najpogostejši vzrok za nesreče je še vedno zdrs, sledi nepoznavanje terena, neprimerna oprema in nepripravljenost na turo, ugotavljajo na GRZS.
- Izberemo turo, ki jo zmoremo.
- Na pot se pripravimo, uporabljamo zanesljive zemljevide in aplikacije (npr. maPZS).
- S seboj imamo vedno vsaj osnovno gorniško opremo. Pozimi ne pozabimo na dereze, cepin, čelado in lavinski trojček. Ne glede na vrsto in zahtevnost vzpona vedno s seboj vzamemo pohodne čevlje z dobrim podplatom in pohodniške nogavice, dolge pohodne hlače, več slojev oblačil, vetrovko, kapo in rokavice, zložljive pohodne palice, pijačo in malico.
- Če je pot izpostavljena ali se vije po terenu, kjer obstaja nevarnost padanja kamenja ali manjšega zdrsa, s seboj vzamemo čelado.
- S seboj vzamemo osebni komplet prve pomoči, v katerem so tudi alufolija, čelna svetilka in baterije, mobilni telefon s polno baterijo, zaščito pred vodo in zunanja polnilna baterija (powerbank).
- Večkrat preverimo aktualno vremensko napoved (zanesljiv vir je ARSO vreme) pred turo in med njo, pozimi preverimo aktualno stopnjo nevarnosti plazov.
- Druge obvestimo, kam gremo in kdaj se vrnemo.
- Na poti smo previdni.
- V primeru nesreče takoj pokličemo 112.
