Spotkast
Torek, 14. 7. 2026, 4.00
3 tedne, 4 dni
Spotkast: prof. dr. Barbara Hribar Lee in prof. dr. Andreja Žgajnar Gotvajn, Center za raziskave vode Univerze v Ljubljani
Čista voda ni samoumevna – kako slovensko znanje skrbi zanjo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,09
Danes odpremo pipo in priteče pitna voda – to nam je samoumevno in o tem največkrat niti ne razmišljamo. Toda prav ta vsakdanja dostopnost je ena izmed največjih prednosti Slovenije, o kateri marsikje po svetu lahko samo sanjajo, zato je to tudi naša velika odgovornost.
Medtem ko približno četrtina svetovnega prebivalstva še vedno nima zanesljivega dostopa do varne pitne vode, jo imamo v Sloveniji skoraj na vsakem koraku. To pa ni zgolj dar narave, temveč tudi rezultat desetletij znanstvenega dela, skrbnega upravljanja vodnih virov in učinkovitega sistema oskrbe s pitno vodo. In Slovenija lahko o tem veliko pove.
O pomenu čiste vode in izzivih, ki za njeno zagotavljanje čakajo prihodnje generacije, sta v Spotkastu govorili vodja Centra za raziskave vode Univerze v Ljubljani prof. dr. Barbara Hribar Lee ter članica strateškega odbora in raziskovalka istega centra prof. dr. Andreja Žgajnar Gotvajn. Njuno delo sega daleč prek slovenskih meja, saj sodelujeta pri mednarodnih raziskavah in projektih, katerih cilj je ohraniti ali zagotoviti dostop do čiste vode tudi tam, kjer je danes še vedno primanjkuje.
V Spotkastu smo gostili vodjo Centra za raziskave vode Univerze v Ljubljani prof. dr. Barbaro Hribar Lee ter članico strateškega odbora in raziskovalko istega centra prof. dr. Andrejo Žgajnar Gotvajn.
Slovenija je med redkimi državami, kjer lahko pijemo vodo neposredno iz pipe
Čeprav je Zemlja znana kot modri planet, pitna voda predstavlja le majhen del vseh vodnih zalog. Velika večina vode je slana, precejšen delež sladke vode pa je zaradi onesnaženja ali geografske nedostopnosti neprimeren za uporabo.
Prav zato je Slovenija v svetovnem merilu v izjemnem položaju, sta med drugim poudarili sogovornici: "Le malo držav se lahko pohvali z naravnimi vodnimi viri tako dobre kakovosti, da je pitna voda iz javnih vodovodov praviloma primerna za pitje brez dodatnega prekuhavanja ali filtriranja. To ni naključje." V Spotkastu sta pojasnili, da k temu prispevajo kakovostni vodni viri, dobro razvita infrastruktura in strogi standardi nadzora – prav zato mnogi pozabljamo, da je takšna kakovost vode privilegij, ne nekaj samoumevnega.
Največja nevarnost ni pomanjkanje vode, ampak občutek, da je bo vedno dovolj
Slovenija velja za vodnato državo, vendar to ne pomeni, da je voda neomejen vir. Podnebne spremembe prinašajo daljša sušna obdobja, spreminjajo pretoke rek in vplivajo na obnavljanje podzemnih vodnih zalog. Hkrati narašča poraba vode v gospodinjstvih, industriji in kmetijstvu, sta še opozorili sogovornici.
Ob tem sta opozorili, da pitno vodo pogosto uporabljamo tudi tam, kjer to sploh ni potrebno: "Z njo zalivamo vrtove, peremo avtomobile ali čistimo dvorišča, čeprav bi marsikje lahko uporabili deževnico ali druge alternativne vire. Posamezno dejanje se morda zdi nepomembno, vendar se milijoni litrov porabljene vode hitro seštejejo." Prepričani sta, da zato prvi korak k ohranjanju kakovostnih vodnih virov ni razvoj novih tehnologij, ampak sprememba odnosa do vode.
Pogosto uporabljamo pitno vodo tudi tam, kjer to sploh ni potrebno - za zalivanje vrtov, praznje avtomobila ali čiščenje dvorišča. Marsikje bi lahko uporabili deževnico ali druge alternativne vire.
Onesnaženje vode se začne daleč od pipe
Ko govorimo o pitni vodi, običajno pomislimo na vodovodno omrežje. V resnici se njena kakovost začne oblikovati veliko prej – v rekah, jezerih, podzemni vodi in celotnem vodnem krogu.
Na kakovost vode vplivajo komunalne in industrijske odpadne vode, intenzivno kmetijstvo, uporaba fitofarmacevtskih sredstev, neustrezno ravnanje z odpadki in številni drugi posegi v okolje. Določena območja Slovenije so zaradi svojih geoloških značilnosti bolj občutljiva kot druga. Tam lahko že razmeroma majhna sprememba povzroči poslabšanje kakovosti podzemne vode. Zaščita vodnih virov je zato bistveno učinkovitejša in cenejša od njihovega poznejšega saniranja, sta pojasnili: "Ko je vodni vir enkrat resneje onesnažen, so postopki čiščenja dolgotrajni, tehnično zahtevni in pogosto zelo dragi."
Čista voda ni pomembna le za ljudi, ampak za celoten ekosistem
Razprava o vodi se pogosto ustavi pri vprašanju pitne vode, vendar je njen pomen veliko širši. Reke, jezera, mokrišča in morje niso zgolj zaloge vode za človeka, temveč življenjski prostor neštetih rastlinskih in živalskih vrst.
Čeprav Slovenija še vedno spada med države z razmeroma dobro ohranjenimi vodnimi ekosistemi, se tudi pri nas že kažejo posledice podnebnih sprememb, spreminjanja vodotokov in človekovih posegov v naravo, sta med drugim v pogovoru opozorili sogovornici. Znižanje vodostaja, višje temperature vode ali vnos tujerodnih vrst lahko bistveno spremenijo razmere za organizme, ki so se razvijali v povsem drugačnih okoljih, zato ohranjanje čistih voda ni pomembno le zaradi kakovostne pitne vode, temveč tudi zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti in naravnega ravnovesja, od katerega je nazadnje odvisen tudi človek.
Čeprav Slovenija še vedno spada med države z razmeroma dobro ohranjenimi vodnimi ekosistemi, se tudi pri nas že kažejo posledice podnebnih sprememb, spreminjanja vodotokov in človekovih posegov v naravo.
Od Afrike do Slovenije: enaki izzivi in cilji, a povsem različne razmere
Če je v Sloveniji največji izziv ohraniti kakovost vode, je v številnih delih sveta glavna težava že dostop do nje, ugotavljata raziskovalki Centra za raziskave vode Univerze v Ljubljani. To sta ugotovili med sodelovanjem v mednarodnih projektih, ki povezujejo evropske in afriške univerze pri iskanju rešitev za varno oskrbo s pitno vodo.
Izkušnje iz Afrike kažejo, da težava pogosto ni le pomanjkanje vode, temveč pomanjkanje infrastrukture, sta ugotovili: "Vodni vir je lahko oddaljen le nekaj kilometrov, vendar ljudje do njega nimajo dostopa. Drugje zgradijo sodoben sistem za oskrbo z vodo, a ta po okvari obstane, ker lokalna skupnost nima sredstev niti za osnovno popravilo."
Tehnologija je šele začetek
Takšne razmere kažejo, da tehnološke rešitve same po sebi niso dovolj: "Potrebni so tudi znanje, usposobljeni ljudje, dolgoročno vzdrževanje in politična podpora."
Prav zato je, kot sta prepričani sogovornici, mednarodno sodelovanje pomembno v obeh smereh. Evropski raziskovalci prinašajo napredne tehnologije, afriški partnerji pa pogosto presenetijo s preprostimi, cenovno dostopnimi rešitvami, ki so nastale iz nuje in jih je mogoče uporabiti tudi drugje po svetu.
Izkušnje iz Afrike kažejo, da težava pogosto ni le pomanjkanje vode, temveč pomanjkanje infrastrukture.
Kaj sploh pomeni, da je voda čista?
Vsekakor je pomembno vedeti, kaj pomeni, da je voda čista. Na prvi pogled je voda lahko popolnoma bistra, vendar to še ne pomeni, da je varna za pitje. Strokovnjaki njeno kakovost presojajo po številnih fizikalnih, kemijskih in mikrobioloških parametrih.
Pitna voda mora biti praktično brez mikroorganizmov, ki povzročajo bolezni, hkrati pa ne sme vsebovati prekomernih količin težkih kovin, nitratov, pesticidov ali drugih zdravju škodljivih snovi, smo slišali v Spotkastu: "Poleg tega mora imeti ustrezno mineralno sestavo, saj prav minerali prispevajo k njenemu okusu in so pomembni za normalno delovanje človeškega organizma."
Najcenejše čiščenje vode je tisto, ki ga sploh ni treba opraviti
V Sloveniji imamo veliko srečo, da je kakovost naravnih vodnih virov tako dobra, da praviloma niso potrebni zahtevni postopki priprave pitne vode. Pogosto zadostujejo že osnovni postopki odstranjevanja posameznih mineralov in dezinfekcija, kar je v svetovnem merilu prej izjema kot pravilo.
Pripraviti se moramo na povsem nove onesnaževalce
Če so bile v preteklosti največja težava bakterije in klasična industrijska onesnažila, danes znanstveniki vse več pozornosti namenjajo snovem, ki jih še pred nekaj desetletji sploh nismo poznali. Mednje spadajo mikroplastika, nanoplastika, ostanki zdravil, hormonsko aktivne snovi ter različne kemikalije, uporabljene pri proizvodnji plastike in drugih sodobnih materialov. Njihova posebnost je, da se v okolju pojavljajo v zelo majhnih koncentracijah, vendar jih je zaradi izjemne razširjenosti vse več.
V preteklosti so bile največja težava bakterije in klasična industrijska onesnažila, danes je pozornost na mikroplastiki, nanoplastiki, ostankih zdravil, hormonsko aktivnih snoveh ter različnih kemikalijah, uporabljenih pri proizvodnji plastike in drugih sodobnih materialov.
"Raziskovalci opozarjajo, da številna vprašanja še nimajo dokončnih odgovorov," sta povedali sogovornici. "Pri mikroplastiki na primer še vedno ni mogoče z gotovostjo določiti, kakšen vpliv imajo posamezne vrste delcev na zdravje človeka. Delci se med seboj razlikujejo po velikosti, obliki in kemični sestavi, na njihovo površino pa se lahko vežejo tudi druge onesnaževalne snovi ali mikroorganizmi." Prav zaradi teh neznank evropska zakonodaja postopno uvaja nove zahteve za čiščenje odpadnih voda. Čistilne naprave prihodnosti bodo morale odstranjevati bistveno širši nabor snovi kot danes, hkrati pa bodo morale postati energetsko samozadostne.
Slovensko znanje pomaga razvijati tehnologije prihodnosti
Slovenska znanost na področju voda že dolgo ni omejena le na raziskovanje domačih rek in podzemnih vodnih virov. "Razvijamo nove adsorbente za odstranjevanje onesnaževal, računalniške modele za načrtovanje učinkovitejših materialov ter postopke čiščenja zahtevnih industrijskih odpadnih voda," sta sogovornici v enem stavku povzeli bistvo svojega dela.
Takšne raziskave pomembno skrajšajo razvoj novih tehnologij. Če je mogoče že z računalniškim modelom napovedati, kateri material ne bo učinkovit, raziskovalcem ni treba izdelati številnih prototipov in opraviti dolgotrajnih laboratorijskih poskusov. Tako hitreje najdejo rešitve, ki jih je mogoče uporabiti v praksi.
Pomemben del tega dela je tudi prenos znanja na mlade raziskovalce. Prav nova generacija kemikov, okoljskih inženirjev, biologov in drugih strokovnjakov bo odločala o tem, kako uspešno bomo v prihodnjih desetletjih varovali svoje vodne vire.
Ko odpremo pipo, redko pomislimo na vse, kar se skriva za kozarcem vode – od zaščite vodnih virov in delovanja čistilnih naprav do dela raziskovalcev, ki razvijajo nove tehnologije za odstranjevanje onesnaževal, ki jih pred nekaj desetletji sploh še nismo poznali.
Vsaka kapljica šteje bolj, kot se zdi
Čeprav je Slovenija med državami z najkakovostnejšo pitno vodo na svetu, to ne pomeni, da lahko z njo ravnamo brez premisleka. Čista voda ni neizčrpen naravni vir, temveč rezultat občutljivega ravnovesja med naravo, znanjem, odgovornim upravljanjem in ravnanjem vsakega posameznika.
Ko odpremo pipo, redko pomislimo na vse, kar se skriva za kozarcem vode – od zaščite vodnih virov in delovanja čistilnih naprav do dela raziskovalcev, ki razvijajo nove tehnologije za odstranjevanje onesnaževal, ki jih pred nekaj desetletji sploh še nismo poznali. Toda kakovost vode zagotavljajo tudi vsakodnevne odločitve ljudi. Vsak liter pitne vode, ki ga porabimo preudarno, vsak pravilno ločen odpadek in vsako odgovorno ravnanje do narave prispevajo k temu, da bo tudi za prihodnje generacije kozarec čiste vode iz pipe nekaj povsem običajnega. V Spotkastu lahko izveste še več o pomembni temi čiste vode, ki je ne bi smeli imeti za samoumevno in neizčrpno, kajti če bomo začeli izgubljati boj za čisto vodo, kot se dogaja marsikje po svetu, bo to nedvomno prizadelo tudi naše zdravje in kakovost našega življenja.
