Sobota, 28. 2. 2026, 20.14
1 mesec, 3 tedne
Cene bencina in dizla v Sloveniji: kdaj se spremenijo in kaj pomeni Iran
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,86
Hormuška ožina je ena ključnih točk svetovne naftne trgovine – vsaka grožnja zaprtja takoj dvigne pritisk na cene.
Napad ZDA in Izraela na Iran je v svetovni naftni sistem dvignil negotovost, kar običajno pomeni tudi dražjo nafto. Po poročanju Reutersa so se ladjarji in trgovci iz previdnosti začeli izogibati plovbi skozi Hormuško ožino – pomorsko žilo, skozi katero gre približno petina svetovne porabe naftnih tekočin. Kaj to pomeni za Slovenijo ter cene bencina in dizla? Pri nas se cene 95-oktanskega bencina in dizla računajo po 14-dnevnem povprečju, zato se morebiten "šok" ne občuti isti dan, ampak z zamikom.
Ključni poudarki napada ZDA in Izraela na Iran:
- ZDA in Izrael z obsežno vojaško operacijo nad Iranom
- V Dubaju Iranci zadeli hotel. Se bo začelo reševanje Slovencev iz zalivskih držav?
- V raketnem napadu več kot 80 mrtvih v iranski dekliški šoli
- Izraelci trdijo, da je Iran zaprl Hormuško ožino. To sporočajo Američani.
- Premier Golob izrazil podporo iranskemu prebivalstvu
Sobotno jutranje dogajanje na Bližnjem vzhodu je razburkalo dogajanje po celotnem svetu. ZDA in Izrael sta izvedla obsežne napade na cilje v Iranu. Vzrok? Predsednik ZDA Donald Trump je dejal, da ta napad pomeni obrambo ameriškega naroda in odpravo neposrednih groženj, ki jih predstavlja iranski režim.
Iran je po poročilih odgovoril s povračilnimi napadi na cilje v regiji, kjer delujejo ameriške sile, kar je dodatno povečalo strah pred širšo eskalacijo.
Čeprav Trump govori v svojem tonu, je v ozadju treba izpostaviti tudi, da je Teheran pomemben proizvajalec nafte. Iran je medtem že večkrat grozil z blokado Hormuške ožine, ki je ključna pomorska pot za izvoz nafte s tistega dela sveta.
Hormuška ožina ima zato zelo pomembno vlogo pri dobavi nafte za celoten svet. Po podatkih ameriške EIA je leta 2024 skozi ožino šlo približno 20 milijonov sodčkov na dan, kar je okoli 20 odstotkov svetovne porabe naftnih tekočin. Če bi jo zaprli, pravih alternativ ni, zato je v regiji toliko več napetosti.
Nafta lahko poskoči
Medtem ko ZDA in Iran skušata doseči dogovor glede omejitve iranske jedrske aktivnosti, pa je veliko pozornosti usmerjene prav v Hormuško ožino, ki jo je Iran pretekli teden zaradi vojaških vaj začasno omejil oziroma zaprl za nekaj ur, kar vpliva na nemoteno pot nafte v svet iz Bližnjega vzhoda.
Kot poroča Reuters, analitiki opozarjajo, da bi se lahko ob stopnjevanju konflikta in brez deeskalacije na naftnih trgih hitro pojavila dodatna tveganja – v takem primeru bi se lahko cena Brenta (Brent je referenčna cena severnomorske nafte, po kateri se orientira velik del svetovnega trga) zvišala za približno od deset do 20 dolarjev na sod. Reuters navaja tudi oceno Barclaysa, da bi ob večjih motnjah lahko Brent dosegel približno 80 dolarjev na sod.
V najslabšem scenariju, če bi se zgodile resne motnje pri transportu nafte prek Hormuške ožine, bi bil potencial še za precej večji skok, ker gre za izjemno pomembno pot. Če se takšne motnje ne zgodijo – torej dobavne verige ostanejo relativno normalne –, pa se lahko strah tudi hitro stopi. Reuters ob scenarijih navaja celo možnost, da bi se ob odsotnosti dejanskih motenj cena lahko znižala za nekaj dolarjev na sod.
Kdaj se v Sloveniji naslednjič spremenijo cene goriv in zakaj ne takoj?
V Sloveniji imamo trenutno regulirane cene neosvinčenega 95-oktanskega goriva in dizla, ki se računajo po 14-dnevnem povprečju, zato se "šok" s trga ne prelije isti dan, ampak z zamikom.
V Sloveniji se cene bencina in dizla oblikujejo po 14-dnevnem povprečju, zato se "šok" s svetovnih trgov na črpalkah pokaže z zamikom.
Če bi se na svetovnem trgu res zgodil najslabši scenarij (npr. resne motnje v Hormuški ožini) in bi se Brent dvignil za na primer +20 USD/sod, je to na ravni surove nafte približno +12–13 centov na liter. Na črpalkah se to lahko pokaže kot nekaj do približno deset centov, ker v ceni litra pri nas velik del predstavljajo trošarine + DDV in regulirana marža, država pa lahko s spremembo trošarin del podražitve tudi izniči. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij cen mineralnih naftnih derivatov.
Če pa se dejanske motnje dobave/transporta ne zgodijo, se lahko del podražitve tudi hitro stopi – in takrat se v Sloveniji lahko zgodi, da bo vpliv na črpalkah majhen ali kratkotrajen, ker 14-dnevni model in morebitni poseg v trošarine skok zgladita.
Iran je bil v preteklosti celo tretji največji proizvajalec nafte
Če se ozremo v preteklost, je bil Iran v 70. letih prejšnjega stoletja tretji največji proizvajalec nafte za ZDA in Savdsko Arabijo – celo pred Rusijo. Ko so Američani leta 1979 uvedli sankcije, je proizvodnja upadla za praktično polovico – Organizacija držav izvoznic nafte OPEC poroča, da je s šestih milijonov sodčkov dnevno padlo na 3,1 milijona sodčka na dan.
Čeprav je Iran pod sankcijami, ima naftna zgodba države še vedno težo na svetovnih trgih.
Ne glede na občutno slabšo dnevno proizvodnjo ostaja Iran med desetimi največjimi proizvajalkami nafte na svetu. Izpostavljajo se tudi nizki stroški proizvodnje v primerjavi s preostalimi naftnimi velikani. V Iranu je približno deset dolarjev (8,46 evra) na sodček, v ZDA in Kanadi med 40 (33,85 evra) in 60 dolarji (50,77 evra) na sodček. Primerljivo nizke stroške imajo le Savdska Arabija, Irak, Kuvajt in Združeni arabski emirati.
Zanimiv podatek je, da je Kitajska največji porabnik iranske nafte. Po nekaterih podatkih več kot 80 odstotkov nafte potuje proti Kitajski.
Glede na stanje na Bližnjem vzhodu je torej jasno, da nas čakajo pestri dnevi in tedni. Negotovost. Če se bo prehod skozi Hormuško ožino normaliziral, se bo stanje kmalu postavilo na ustaljene tirnice, sicer bi lahko udarec občutili tudi pri nas v Sloveniji.
