Četrtek, 10. 10. 2019, 21.52
4 leta, 6 mesecev
Bratuškova nadgradnjo gorenjske železnice postavila na stranski tir #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,92
4
Politika o modernizaciji predvsem zelo veliko govori, potrjuje takšna in drugačna poroštva - prav danes jih je podelila za drugi tir in tretjo razvojno os, pri realizaciji nekaterih projektov pa se vseeno zatika. Eden takih je nadgradnja gorenjske železniške proge.
Projekt nadgradnje gorenjske železniške proge je že dolgo pripravljen. Čeprav je bilo za pripravo dokumentacije namenjenih že precej sredstev in bo proga pol leta vsaj delno zaprta zaradi prenove Karavank, kar je kot naročeno za nadgradnjo, se ta še dolgo ne bo zgodila. Ker ministrica Alenka Bratušek tega projekta ni uvrstila v sicer rekordna proračuna za prihodnji dve leti.
Dotrajana železnica stara že 130 let
Prvi tiri pri nas so bili položeni za časa Prešerna, ki je železno pridobitev pozdravil v pesmi. 130 let je že od njene izgradnje, zato je danes vse prej kot varna. Zaradi dotrajanosti trpi celotno prometno omrežje, vse do Gorenjske, je za oddajo Planet 18 pojasnil radovljiški župan Ciril Globočnik.
Kot najbolj varnostno problematične izpostavi nadvoze v cestnem prometu, saj niso bili sanirani že več kot sto let. Progo je pred dobrim stoletjem izsilil slovenski poslanec na Dunaju. Pospešile so industrializacijo Gorenjske, danes pa je regija zaradi nje v drugorazrednem položaju.
Jeseniški župan politiko zato poziva, naj projektov ne zavira. "S podjetjem SIJ Acroni smo pripravili izgradnjo podvoza, kjer bi omogočili dostop do jeklenih obratov. Zaviranje projekta ni dobro ne za podjetje niti za nas. Ustavlja se gospodarski razvoj," pojasnjuje Blaž Račič, župan Jesenic.
Letališče brez železnic ne gre
In tako bi v vodo padla tudi izgradnja železnice do letališča na Brniku. Kot razlaga Jože Duhovnik, strojni inženir mora vsako letališče na svetu imeti železniško povezavo. Obstaja poseben program, ki pa ga po njegovem mnenju uradniki iz Bruslja in Ljubljane nočejo predstaviti javnosti. Ta namreč zahteva, da so vsa letališča z enotirno ali dvotirno železnico.
Če bo prišlo v naslednjih letnih na območju do velikih neurij, bo zgolj železnica tista, ki bo omogočila transport in ne letalski promet. "Ob avtocesti bi morali imeti tudi potniško povezavo do letališča, kajti 40 evrov za taksi je tipičen primer anomalije v načrtovanju prometa," pravi Duhovnik.
Medtem pa Bratuškova zanika, da bi se kakršenkoli projekt ustavil. "Dejstvo je, da je proračun v sprejemanju v državnem zboru in dokler ta ni sprejet, posameznih projektov iz teh dokumentov ne komentiram," je dejala.
Javni razpisi spodbujajo kartelne dogovore?
Proga je pred 130 leti stala 1.195 tisoč goldinarjev. Za primerjavo; dovški župnik Jakob Aljaž je za en goldinar odkupil vrh Triglava, toliko je stalo tudi 60 žemelj. Nadgradnja Gorenjskega dela do letališča bi nas stala kot drugi tir. Pri gradnji pa je pri nas že praksa, da gradbinci ne brzdajo svojih apetitov.
Pri velikih infrastrukturnih projektih se pred našimi očmi odvija politični kriminal, ne okoliši Emil Milan Pintar. "Javni razpis, narejen tako, da dve slovenski podjetji skleneta kartelni odgovor in vsako vzame 50 odstotkov, da si ne bi konkurirali. Med 10 in 20 odstotkov cene je porabljenih zaradi kartelnega dogovora in ne zaradi cene. Železnica je država v državi," pojasnjuje.
Vse velike besede politikov o zeleni mobilnosti in trajnosti tako ostajajo samo besede. Sloveniji pa se, tako strokovnjaki, slabo piše, če ne bo poskrbela za boljše železnice.
4