Na Arsu zmerno optimistični, a šele od nedelje dalje #video

Meteorolog Brane Gregorčič je na začetku poudaril, da so v zadnjem tednu julija in prvem tednu avgusta zabeležili "enega najbolj izrazitih, če ne celo najbolj izrazit vročinski val v zgodovini meritev". Poudaril je, da je izstopalo predvsem veliko število zaporednih dni s temperaturo nad 35 stopinj Celzija.

Gregorčič napoveduje, da bo vročina od srede dalje vendarle nekoliko popustila. V notranjosti države bodo temperature padle na okoli 30 stopinj Celzija, na Primorskem pa bodo temperature blizu 35 stopinj Celzija vztrajale tudi še do konca tedna. Iznad Sredozemlja bo k nam postopno začel pritekati bolj vlažen in hladnejši atlantski zrak, s čimer se bo povečala verjetnost padavin, znižale se bodo temperature in zmanjšala se bo požarna ogroženost.

"Napovedi so zmerno optimistične, ampak šele po 16. avgustu," je dejal. Od srede do nedelje ne pričakujejo neviht, vreme pa bo zaradi nekoliko nižjih temperatur primerno tudi za aktivnosti na prostem. A ker bo zrak zelo suh, morajo tisti, ki se bodo odpravili v gore, računati na precejšnjo dehidracijo in se temu primerno opremiti z zalogami tekočine. V začetku prihodnjega tedna se bo verjetnost za padavine po dolgem času vendarle povečala, napoveduje Gregorčič.

Morebitnih burnih vremenskih dogodkov po njegovih besedah še ni mogoče napovedati, bodo pa v izrednih primerih nanje pravočasno opozorili.

Novice Hudo neurje prizadelo občino Starše: veter odkrival strehe in podiral drevesa, v teku več intervencij #animacija

Agrometeorologinja Andreja Sušnik je poudarila, da se suša v površinskem sloju tal nadaljuje. Stanje se kljub napovedanim padavinam ne bo bistveno izboljšalo.

Hidrološke razmere četrte najslabše v zgodovini

Hidrolog Janez Polajnar je opozoril, da se sušne hidrološke razmere še zaostrujejo. Po strugah slovenskih rek se trenutno pretaka le od 30 do 50 odstotkov vode, kot bi se je sicer pretakalo v začetku avgusta. "Letošnje nizkovodne razmere na vodotokih so četrte najhujše v zgodovini meritev, reke so tudi izjemno tople," je dejal. Povprečna temperatura Save v spodnjem toku je višja od 27 stopinj Celzija, tudi ostale reke so izredno tople, čez dan nekatere presežejo celo 30 stopinj. V Soči povprečna dnevna temperatura presega 15 stopinj Celzija, kar se je zgodilo prvič v zgodovini merjenja. Tudi Polajnar meni, da se razmere z napovedanimi padavinami še ne bodo bistveno izboljšale.

Letošnje sušne hidrološke razmere se uvrščajo na četrto mesto v zgodovini meritev, je poudaril hidrolog Janez Polajnar. Foto: STA Kot posebnost letošnjih nizkovodnih razmer je Polajnar izpostavil, da so se združili tako nizkovodne razmere kot izjemno dolgotrajni vročinski valovi. "Takšne kombinacije pravzaprav še nismo imeli," je poudaril.

Novice Po kratkem predahu se nadaljuje suho in vroče vreme

Namestnik direktorja Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije Iztok Rozman prebivalcem priporoča, naj spremljajo obvestila, priporočila in morebitne ukrepe ter omejitve njihovega lokalnega izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo in naj ta obvestila spremljajo tudi po morebitnem izboljšanju razmer. V vodnih virih namreč takoj, ko pade prva kaplja, še ne pride do takojšnjega izboljšanja razmer, je poudaril.

Zaostreno stanje v kmetijstvu

Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZS) Jože Podgoršek je poudaril, da so razmere v kmetijstvu zelo zaostrene. Suša je izjemno zmanjšala količino pridelkov, v nekaterih prodnatih delih države tudi do 80 odstotkov. Težave nastajajo tudi v sladkovodnih ribogojnicah, saj so se temperature vode drastično zvišale. "Čarobne paličice nimamo. Kmetje naj upoštevajo nasvete javne službe kmetijskih svetovalcev. Ker zmanjkuje vode, tudi namakanje povsod ni več mogoče," je poudaril.

Dodal je, da bi v gozdovih zaradi podlubnikov lahko prišlo do katastrofe. Lastnikom gozdov zato svetuje, naj čim prej odstranijo napadena drevesa, da bo škoda čim manjša.

Kopanje v le preverjenih vodah

Predstojnica Centra za zdravstveno ekologijo na NIJZ Nina Pirnat je opozorila, da lahko vročinski valovi močno vplivajo na zdravje ljudi. Dolgotrajna vročina lahko povzroča nelagodje, slabo počutje, motnje spanja, poslabšanje kroničnih bolezni, dehidracijo, vročinske krče, vročinsko izčrpanost, tudi omedlevico in v najhujšem primeru vročinsko kap. Zato je ob takšnem vremenu pomembno omejiti fizične aktivnosti v najbolj vročih delih dneva in prostore zračiti ob jutranjih urah. Ključna je tudi izbira primernih oblačil, uživanje zadostne količine vode z elektroliti in izogibanje alkoholu, je pojasnila Pirnatova.

V poletnem času lahko pride tudi do onesnaženosti zraka z ozonom. Plin lahko draži dihala, očesne veznice, povzroča pa lahko tudi utrujenost in nemir. Bolj ogroženi so otroci, starejši, ljudje z astmo, bolniki s kronično obstruktivno pljučno boleznijo, drugimi pljučnimi boleznimi in boleznimi srca ter delavci na prostem. Pirnat vsem svetuje, da se ob povečanih vrednostih ozona med 13. in 17. uro ne zadržujejo na prostem in redno spremljamo komunikacije Arsa o opozorilnih vrednostih ozona.

Pirnatova je opozorila tudi na previdnost pri kopanju v jezerih in rekah. Nivoji jezer in rek se ob trenutnih razmerah izrazito zmanjšujejo, zato se lahko v nekaterih vodah koncentrirajo mikroorganizmi, kemične snovi, cianobakterije in drugo. "Ljudje naj se kopajo le tam, kjer se spremlja kakovost površinskih kopalnih vod. V Sloveniji je takšnih 49 lokacij, povsod drugod kopanje odsvetujemo," je dejala.

Zaščita pred soncem v gorah je po njenih besedah izjemno pomembna. V letošnjem poletju je bilo tudi nekaj ugrizov kač. Če se to zgodi, na NIJZ vsem svetujejo, da mesto ugriza očistijo, pokrijejo in hladijo. Če se le da, prizadeti del telesa imobilizirajo in pokličejo 112. "Ran nikoli ne režemo, izsesavamo ali prevezujemo. Če kača osebo ugrizne v roko, je pomembno, da z nje odstrani nakit in uro," je še dejala Pirnatova.