Sobota, 14. 2. 2026, 4.00
3 tedne
Javnomnenjska raziskava
Anketa: Večina Slovencev se počuti varno in podpira predajo nezakonitega orožja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,36
Slovenija ostaja država z razmeroma velikim občutkom varnosti, kaže najnovejša javnomnenjska raziskava Valicona za Siol.net. Večina vprašanih se v državi počuti varno ali vsaj zmerno varno, hkrati pa jih več kot polovica podpira tudi preventivne ukrepe za zmanjšanje tveganj, kot je začasna predaja nezakonitega orožja. Da zaznava varnosti v Sloveniji še vedno razmeroma dobro odraža dejansko stanje, hkrati pa se postopno prilagaja spremenjenemu varnostnemu okolju, za Siol.net ocenjujeta predstojnik Obramboslovnega raziskovalnega centra na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Iztok Prezelj in varnostni strokovnjak Damir Črnčec.
Občutek varnosti v Sloveniji ostaja razmeroma velik. Prezelj ob tem pojasnjuje, da je pri oceni varnostnega stanja ključno tudi, kako varnost doživljajo ljudje. "Pri ogrožanju varnosti imamo vedno dve kategoriji, eno je dejansko ogrožanje, drugo je zaznano ogrožanje. Idealno je, da zaznano ogrožanje ustreza dejanskemu, sicer govorimo o razkoraku med dojemanjem ljudi in dejanskim stanjem."
Prezelj pojasnjuje, da je slovensko javno mnenje dolgo delovalo v tako imenovanem mehurčku miru, saj vojaških groženj in terorizma ni zaznavalo kot pomembnih tveganj, terorizem pa se je Sloveniji tudi izognil. V zadnjem obdobju so se razmere spremenile, zaznava ljudi pa se postopno prilagaja realnosti, ki ni več taka, kot bi si jo želeli. "Mehurček miru v resnici ne obstaja več," opozarja Prezelj.
Ob rezultatih javnomnenjske raziskave Prezelj pojasnjuje, da se slaba polovica ljudi počuti varno ali zelo varno, več kot tretjina jih varnost ocenjuje kot srednjo, medtem ko je približno 18 odstotkov vprašanih z ravnjo varnosti nezadovoljnih.
"Večina Slovencev se še vedno počuti varno ali zelo varno," poudarja Prezelj. Prezelj ocenjuje, da zaznave ljudi precej dobro odražajo dejansko stanje. "Slovenija je ena izmed najbolj varnih držav v Evropi in tudi v svetovnem merilu. Stopnja nasilnih incidentov in terorističnih napadov je v primerjavi z drugimi državami bistveno nižja. Ta dojemanja ocenjujem kot dokaj realna."
Prezelj ob tem poudarja, da takšne zaznave sovpadajo tudi z raziskavami Slovensko javno mnenje iz leta 2023, ki jih izvajajo na Obramboslovnem raziskovalnem centru. Te kažejo, da se varno počuti okoli 60 odstotkov ljudi, ogroženih pa približno 17 odstotkov. Hkrati opozarja na dolgoročnejši trend: "Še pred šestimi, sedmimi, desetimi leti so se Slovenci počutili bolj varne kot zdaj. Mehurček miru se počasi razblinja, ampak še vedno smo, primerjalno gledano, dokaj varna država."
Varnost je skupna vrednota, občutek ogroženosti pa se lahko hitro spremeni. Podobno poudarja tudi varnostni strokovnjak Damir Črnčec: "Slovenija je varna država. Vse raziskave to potrjujejo. Posebej pomembno se mi zdi poudariti, da je varnost podobno kot zdravje vrednota, ki nam je vsem skupna. Občutek varnosti oziroma ogroženosti se lahko spremeni v trenutku."
Podobno sliko kaže tudi zadnji Eurobarometer, po katerem je delež prebivalcev, ki menijo, da je varnost njihove države ogrožena, v Sloveniji med najnižjimi v Evropski uniji, primerljivo z državami, kot so Hrvaška, Češka in Avstrija.
Več kot dve tretjini Evropejcev (68 odstotkov) meni, da je njihova država ogrožena. Najvišjo zaznavo ogroženosti imajo v Franciji (80 odstotkov), sledijo Nizozemska in Danska (77 odstotkov) ter Ciper in Nemčija (75 odstotkov).
Črnčec: Odločne reakcije države so povrnile zaupanje v pravno državo
Drugi del raziskave se je nanašal na oceno ukrepa začasne prostovoljne predaje nezakonitega orožja brez kazenskih posledic. Več kot polovica vprašanih ukrep ocenjuje pozitivno, negativno pa približno 15 odstotkov.
Ukrep kot pomemben odziv države na varnostne razmere vidi tudi Črnčec, ki poudarja: "Šutarjev zakon je odziv na tragičen trenutek, odločne vladne reakcije pa so prispevale k temu, da se je povrnil občutek o delovanju pravne države. Prepričan sem, da je prostovoljna in nekaznovana predaja orožja ter streliva znatno prispevala k višji stopnji varnosti. Ljudje so prepoznali, da je bolje predati orožje in strelivo državi, kot da sebe in bližnje izpostavljajo morebitnim nezaželenim posledicam ob ravnanju z njimi."
