Volitve 2026
Ponedeljek, 16. 3. 2026, 10.11
1 mesec
Anketa TV Slovenija: jasne večine ni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,17
Absolutne večine 46 glasov v DZ po anketi Mediane za TV Slovenija še vedno ne bi dosegla niti desno- niti levosredinska koalicija.
Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi se v DZ uvrstilo sedem strank, kaže peta predvolilna anketa Mediane za Televizijo Slovenija (TVS). Na vrhu po podpori izstopata SDS in Gibanje Svoboda, sledijo štiri stranke, ki so si precej blizu, parlamentarni prag pa bi presegla tudi Resni.ca. Za zdaj ne levi ne desni pol v DZ ne bi dobil 46 sedežev.
Stranka SDS je na prvem mestu v primerjavi s februarsko anketo pridobila 2,3 odstotne točke, zanjo bi glasovalo 23,9 odstotka vseh vprašanih.
Še bolj, 3,9 odstotne točke, se je dvignila podpora Gibanju Svoboda, ki bi ga tokrat izbralo 20,1 odstotka vprašanih.
Stranki SD (6,6 odstotka) na tretjem mestu ter skupni listi Nove Slovenije, SLS in stranke Fokus Marka Lotriča (6,1 odstotka) se je podpora rahlo znižala, prvi za 0,5 odstotne točke, drugi za 1,7 odstotne točke.
Za 0,6 odstotne točke je medtem zrasla podpora skupni listi Levice in Vesne (6,0 odstotka). Demokrate Anžeta Logarja bi podprlo 5,7 odstotka vprašanih, kar je enak delež kot februarja.
Parlamentarni prag bi presegla Resni.ca
Na parlamentarnem robu ostajajo Resni.ca (4,2 odstotka oz. 0,2 odstotne točke več kot februarja) in Pirati (3,3 odstotka oz. 0,7 odstotne točke manj kot februarja).
Pod parlamentarnim pragom bi ostali Slovenska nacionalna stranka (1,8 odstotka), Prerod - stranka Vladimirja Prebiliča (1,7 odstotka), Zeleni Slovenije in Stranka generacij (1,5 odstotka), Mi, socialisti! (1,2 odstotka) in Alternativa za Slovenijo (1,2 odstotka). Manj kot odstotek anketiranih bi volilo Glas upokojencev Pavla Ruparja in Zaupanje Karla Erjavca.
Ob tem 8,8 odstotka vprašanih ne ve, katero stranko bi volili. Da ne bi volili nobene, jih je reklo 5,1 odstotka.
TVS je objavila tudi podatke o podpori strankam med opredeljenimi volivci, torej tistimi, ki bodo zagotovo šli na volitve in so obenem tudi že prepričani, koga bodo volili.
V parlament bi se po tej meritvi uvrstilo sedem strank, štiri pa so si zelo blizu. SDS bi podprlo 31,2 odstotka opredeljenih vprašanih, Gibanje Svoboda pa 25,1 odstotka. Na tretjem mestu je skupna lista Levice in Vesne (8,4 odstotka). Tesno skupaj so nato Demokrati Anžeta Logarja (7,5 odstotka), NSi, SLS in stranka Fokus Marka Lotriča (7,0 odstotka) ter SD (6,5 odstotka). V DZ bi prišla še stranka Resni.ca (4,7 odstotka).
Na tej podlagi narejena volilna napoved kaže, da bi SDS dobila 31 mandatov v DZ, Gibanje Svoboda 25, Levica in Vesna osem, Demokrati Anžeta Logarja ter trojček NSi, SLS in stranka Fokus Marka Lotriča po sedem, SD šest, Resni.ca pa štiri.
Absolutne večine ne bi dosegla niti desno- niti levosredinska koalicija
Absolutne večine 46 glasov v DZ tako še vedno ne bi dosegla niti desno- niti levosredinska koalicija. Če bi se v koalicijo povezale stranke SDS, Demokrati Anžeta Logarja ter NSi, SLS in stranka Fokus Marka Lotriča, bi imele skupaj 45 poslancev. Aktualna koalicija Gibanja Svoboda, Levice (skupaj z Vesno) ter SD pa bi dobila 39 mandatov.
Jeziček na tehtnici pri sestavljanju vladne koalicije bi bile torej manjše stranke, ki bi jim uspelo prestopiti parlamentarni prag. Po marčni anketi je to še vedno Resni.ca.
"Glede na brutalnost v letošnji kampanji na vseh straneh je tokrat res treba počakati do nedelje do 19. ure," je za TVS rezultate ankete komentirala direktorica Inštituta Mediana Janja Božič Marolt. Posnetki, ki so prišli v javnost v zadnjih dneh, na izide te raziskave po njeni oceni še nimajo vpliva, če pa ga imajo, je ta minimalen.
Na volitve bi šlo skoraj 60 odstotkov volivcev
Na izid volitev bo odločilno vplivala tudi udeležba. Skoraj 60 odstotkov vprašanih, natančneje 59,7 odstotka, je odgovorilo, da bodo na volitve zagotovo šli. Obenem jih je 13,8 odstotka odgovorilo, da se bodo volitev verjetno udeležili. Neodločenih je 11 odstotkov. Da verjetno ne bodo volili, je reklo 6,4 odstotka vprašanih, devet odstotkov vprašanih pa je prepričanih, da se volitev zagotovo ne bodo udeležili.
Na vprašanje, kakšno koalicijo bi po volitvah najraje videli, je 25,5 odstotka vprašanih izrazilo naklonjenost desnosredinski vladi, ki bi jo vodil Janez Janša. Malo manj, 23,9 odstotka, bi jih izbralo levosredinsko vlado pod vodstvom Roberta Goloba. Nekaj manj kot deset odstotkov vprašanih meni, da bi bila dobra rešitev politično mešana koalicija pod vodstvom Janše ali Goloba. Da prihodnje vlade ne bi vodila ne Janša ne Golob, pa bi si želelo največ vprašanih, to je 29,5 odstotka.
Mediana je anketo izvedla med 9. in 12. marcem, po spletu in telefonu so anketirali 716 državljanov. Naslednjo Medianino volilno napoved bo TVS objavila v četrtek ob sklepnem predvolilnem soočenju.
