Petek, 6. 2. 2026, 7.49
1 mesec
Analiza: Domnevne ruske informacijske operacije naj bi bile prisotne tudi v Sloveniji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,42
Stranke Resnica, Levica, Za zdravo družbo, nekdanji novinar Uroš Lipušček, Televizija AS Murska Sobota, skupine, kot so Slovenija proti rusofobiji, AVNOJ, Štajerska v plamenih in številni drugi, so del operacije dezinformacijskih kampanj, trdi Tepina.
Analiza, objavljena na portalu 24ur, ki jo je pripravil odgovorni urednik Jure Tepina, opozarja na domnevne organizirane informacijske operacije, ki naj bi bile povezane z ruskimi vplivnimi omrežji v Sloveniji. Na podlagi analize javno dostopnih podatkov družbenih omrežij avtor ugotavlja, da naj bi se takšne dejavnosti kazale predvsem v usklajenem širjenju političnih in varnostnih vsebin, ki spodbujajo nezaupanje ter poglabljajo družbene delitve.
Med osrednjimi primeri analiza izpostavlja objavo videoposnetka zavezniškega vojaškega konvoja, ki je oktobra lani potoval skozi Prekmurje. Po navedbah avtorja je šlo za rutinski vojaški tranzit, ki ga je ministrstvo za obrambo tudi uradno pojasnilo. Kljub temu naj bi posnetek, ki ga je prvotno objavil lokalni medij, v kratkem času dosegel več kot 700 tisoč ogledov in postal del širše kampanje interpretacij, ki so vzbujale strah pred vojaškim ogrožanjem Slovenije.
Analiza navaja, da so se ob objavi pojavljali komentarji in zapisi, ki so dogodek predstavljali kot varnostno grožnjo, pri čemer naj bi bilo širjenje vsebin organizirano prek več deset Facebook skupin in številnih uporabniških profilov. V nekaterih primerih naj bi se iste vsebine ponavljale v različnih časovnih obdobjih, kar naj bi kazalo na načrtno podaljševanje dosega objav.
Širjenje vsebin prek različnih spletnih skupnosti
Po navedbah analize naj bi se politično obarvane vsebine širile tudi prek skupin, ki sicer niso namenjene politični razpravi, kot so na primer kulinarične ali interesne skupine. Takšno širjenje naj bi omogočalo doseganje širšega občinstva ter postopno normalizacijo političnih sporočil v vsakdanjih spletnih okoljih.
Analiza navaja tudi uporabo večjezičnih profilov in profilov z izmišljenimi identitetami, pa tudi profilov, ki naj bi sicer pripadali resničnim uporabnikom, vendar so po vedenjskih vzorcih kazali nenavadno visoko stopnjo objavljanja političnih vsebin.
Proruska, protizahodna in protinatovska stališča
Avtor še navaja, da naj bi številni profili delovali kot t. i. ojačevalci vsebin. Ti naj bi množično delili objave določenih spletnih strani, vplivnežev ali političnih akterjev. Med najpogosteje izpostavljenimi vsebinami naj bi bila proruska, protizahodna in protinatovska stališča ter protivladni in protisistemski narativi, pogosto povezani tudi z zarotniškimi ali antiglobalističnimi temami.
Avtor analize omenja, da se pri širjenju vsebin pojavljajo tudi objave posameznih političnih strank in javnih osebnosti, ki naj bi bile v nekaterih primerih dodatno ojačane z usklajenim deljenjem na družbenih omrežjih.
Cilj naj bi bil ustvarjanje zmede in zmanjševanje zaupanja
Po navedbah Tepine namen takšnih informacijskih operacij ni nujno neposredno prepričevanje javnosti, temveč ustvarjanje zmede, relativiziranje dejstev ter zmanjševanje zaupanja v institucije. Pri tem naj bi pomembno vlogo igrali algoritmi družbenih omrežij, ki lahko pogosto deljene vsebine dodatno izpostavijo in s tem povečajo njihov vpliv.
Avtor opozarja, da naj bi takšne metode predstavljale del sodobnih oblik hibridnega delovanja, pri katerih naj bi bil ključni cilj vplivanje na javno mnenje. Po njegovih navedbah naj bi bile takšne dejavnosti pogosto predstavljene kot legitimna politična razprava ali uveljavljanje svobode govora, vendar naj bi lahko služile strateškim interesom tujih akterjev.
