8. februar – dan, ko se bodo Zbor za republiko in vstajniki zbrali na istem mestu

Zbor za republiko ob 11. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani pripravlja javni shod Za Slovenijo gre, ki se bo dogajal pod geslom "ki tukaj smo se zbrali, ker dobro v srcu mislimo". Kot je v vabilu zapisal predsednik Zbora za republiko Lovro Šturm, so na dogodku predvideni bogat kulturni program in nagovori gostov. Zbrane naj bi po naših neuradnih informacijah nagovoril tudi premier Janez Janša.

Zbor za republiko že od sredine januarja v različnih mestih po državi organizira javne tribune, na katerih razpravljajo o odsotnosti pravne države, poročilu Komisije za preprečevanje korupcije o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank, protestih in prihodnosti Slovenije. Okrogle mize so med drugim pripravili v Ljubljani, Ribnici, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Šenčurju, Šentjerneju, Mariboru, Novi Gorici, Postojni in Celju.

Prav tako na Kongresnem trgu se bo ob 15. uri začela tako imenovana 3. vseslovenska ljudska vstaja, na kateri bodo med drugim zahtevali odstop Janševe vlade in oblikovanje prehodne vlade, ki bo sprožila državljansko razpravo o potrebnih spremembah pravnega, ekonomskega in političnega sistema v Sloveniji. Dogodek je organiziran prek Facebooka in, v nasprotju s shodom Zbora za republiko, ni uradno prijavljen.

Vse se je začelo zaradi radarjev Zgodba s protesti se je začela lani v Mariboru, kjer je župan Franc Kangler meščane razjezil s postavitvijo stacionarnih radarjev. Ljudje so sprva nezadovoljstvo izrazili s požiganjem radarjev, 2. novembra pa se je okoli 50 Mariborčanov prvič zbralo pred mestno hišo in prižigalo sveče. In tako se je začelo.

Vzkliki Gotof je so bili vse glasnejši, protesti, organizirani prek Facebooka, vse bolj množični, na žalost pa tudi vse bolj nasilni. Kangler je pod pritiskom demonstracij, za katerimi po njegovih besedah ne stoji mariborska lokalna politika, ampak centralna ljubljanska leva politika, odstopil, protesti pa so se razširili v Ljubljano in preostala slovenska mesta. Protestniki so si namreč zastavili nov cilj – padec vlade Janeza Janše.

Protesti, z njimi pa tudi nasilje, so vrhunec dosegli v zadnjem tednu pred drugim krogom predsedniških volitev. Šestindvajsetega novembra se je v Mariboru na protestih, poimenovanih druga mariborska vstaja, zbralo več kot 4.000 ljudi. Izbruhnili so večji izgredi, saj je del protestnikov metal granitne kocke na policiste, ti pa so za umiritev razmer med drugim uporabili solzivec.

Mariborske proteste je podprl predsednik države Danilo Türk, po mnenju številnih zato, ker se je s tem nadejal glasov volivcev v drugem krogu.

Nasilje se je nadaljevalo tudi v petek, 30. novembra, ko se je protest pred državnim zborom v Ljubljani sprevrgel v izgrede. Kljub ugibanjem, ali bo ta protest vplival na izid volitev v drugem krogu ali celo preprečil izvedbo drugega kroga volitev, se je ta končal brez težav.

Proteste spremljala tudi nasilje in hujskanje Prva tako imenovana vseslovenska ljudska vstaja je bila v Ljubljani 21. decembra. Zbralo se je okoli 5.000 ljudi, policija pa je med dogodkom pridržala štiri osebe. Med drugim so na protestih uporabili močne petarde, imenovane topovski udari.

Na dogodku smo lahko opazili simbole, ki jih številni povezujejo s skrajno levico – rdeče zvezde, jugoslovanske zastave, zastave s srpom in kladivom na rdeči podlagi. Proteste je spremljalo tudi hujskanje. Pojavili so se namreč transparenti, ki so pozivali k pobijanju ("Vse politike v Barbara rov). Zažiganje fotografij politikov in "nasprotnikov" protestov prav tako ni ravno pripomogli k strpnosti.

Pred vstajo so neznanci na straneh na Facebooku, ki naj bi bile povezane z vstajniki, celo pozivali k nasilju in klanju, večer pred vstajo pa so policisti na Metelkovi našli granitne kocke in molotovke (pri tem so se pojavili očitki, da je bila najdba podtaknjena, kar je policija ostro zanikala).

Druge vstaje se je 11. januarja udeležilo okoli osem tisoč protestnikov. Večjemu številu udeležencev je botrovalo poročilo, ki ga je nekaj dni pred dogodkom razkrila KPK in ki premierju Janezu Janši in ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću očita korupcijska tveganja. Znova pa na dogodku ni šlo brez totalitarnih simbolov in hujskaških transparentov.

Prebujanje civilne družbe ali zgolj poskus prevzema oblasti? Kritiki ljudskih vstaj so prepričani, da protestniki ne predstavljajo večine, ampak so le glasna manjšina, ki je preglasila tiho večino. Ljudske vstaje naj bi bile tako način, da bi glasna manjšina prišla na oblast brez volitev. Za zagovornike protestov, ki prihajajo z levega dela političnega spektra, pa so protesti znak prebujanja civilne družbe iz malodušja in izraz nezadovoljstva ljudstva nad političnimi elitami.

Po prvi vseslovenski vstaji so se dogajale tudi akcije, usmerjene proti katoličanom, saj so neznanci na litijsko cerkev narisali črno pest in gesla, povezana z ljudsko vstajo, nedavno pa se je na enem od nakupovalnih centrov v Ljubljani pojavil grafit s pozivom k poboju kristjanov.

Prav tako je bilo veliko razprav o primernosti izražanja nezadovoljstva protestnikov v Mariboru. V začetku januarja so namreč neznanci s Starega mostu čez reko Dravo v Mariboru obesili napihljive plastične lutke ter jim nadeli obraze nekaterih mariborskih svetnikov, več deset protestnikov pa je obiskovalo domove mariborskih mestnih svetnikov in pred njihovimi vrati prebiralo odstopne izjave.