Spotkast
Volitve 2026
Janez Janša
Robert Golob
Sreda, 11. 3. 2026, 4.00
1 mesec
Javnomnenjska anketa
Enajst dni pred volitvami: SDS in Svoboda skoraj izenačeni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,60
Najnovejša javnomnenjska raziskava, ki jo za Siol pripravlja Valicon, potrjuje, da se politični prostor pred volitvami vse bolj oblikuje okoli dveh največjih akterjev – Gibanja Svoboda in SDS. Razlika med Robertom Golobom in Janezom Janšo ostaja majhna, kar kaže na tesen dvoboj za prvo mesto in utrjevanje dveh političnih polov. Zadnji teden je v ospredje postavil tudi vprašanje operativnosti države v kriznih situacijah. Dr. Samo Uhan poudarja, da so takšni dogodki pogosto test sposobnosti oblasti. Ob minuli evakuaciji slovenskih državljanov iz vojnega območja se je po njegovem mnenju pokazala "neka umirjenost, celo državotvornost", ki je ni spregledala niti predsednica države. Stabilnost, rezultati in konkretni odzivi države na izzive so pogosto eden ključnih dejavnikov podpore vladi. Ob tem se odpira tudi vprašanje politične kontinuitete. Ponovitev mandata je na levosredinskem polu do zdaj uspela le Janezu Drnovšku, zato se danes postavlja vprašanje, ali lahko Robert Golob postane prvi politik po njem, ki bi mu uspelo mandat tudi ponoviti.
Rezultate meritve je v Spotkastu za Siol komentiral politični analitik in dekan Fakultete za družbene vede dr. Samo Uhan, ki poudarja, da tudi druge javnomnenjske raziskave kažejo podobno sliko. "Vse meritve kažejo, da sta to nesporno dva akterja, najmočnejša, skorajda popolnoma izenačena. Vprašanje, ki se tukaj pojavi in je najbolj zanimivo, je, od kod prihaja podpora za njuni dve stranki. Odgovor pa moramo iskati v preostalih strankah in delno tudi med neopredeljenimi," je pojasnil.
Uhan opozarja, da neopredeljeni volivci niso homogena skupina. "Ne gre za enotno populacijo. Del volivcev se odloči šele v zadnjem trenutku, nekateri pa so do politike preprosto indiferentni ali menijo, da so vsi politiki enaki," je dejal. Del teh volivcev se lahko po njegovem odloča tudi glede na trenutno politično dinamiko.
SDS ostaja prva, Svoboda tik za njo
Na vrhu lestvice ostaja SDS, ki bi jo kot prvo izbiro izbralo 22,9 odstotka vprašanih. Na drugem mestu sledi Gibanje Svoboda z 19,5 odstotka podpore. Za vodilnima akterjema se je na tretje mesto uvrstila stranka Demokrati z 9,6 odstotka podpore. Sledijo Socialni demokrati s 7,8 odstotka. V sredini lestvice je skupna lista Levica in Vesna s 6,3 odstotka ter skupna lista NSi, SLS in Fokus s 5,5 odstotka podpore. Tik pod njima je s 4,9 odstotka tudi Resni.ca, nižje na lestvici pa sledijo Pirati s 3,9 odstotka, Prerod z 2,7 odstotka podpore in SNS z 2,5 odstotka.
Manj kot dva odstotka podpore dosegajo še Mi, socialisti! z 1,5 odstotka, Koalicija alternativa za Slovenijo z 1,2 odstotka ter skupna lista Zeleni Slovenije in Stranka mladih – Zeleni Evrope z 1,1 odstotka. Enak delež, 1,1 odstotka, so vprašani pripisali tudi kategoriji drugih strank. Glas upokojencev dosega 0,8 odstotka podpore. Kot neopredeljeni se je opredelilo 8,9 odstotka vprašanih.
Med opredeljenimi SDS in Svoboda skoraj izenačeni
Če pogledamo le opredeljene udeležence volitev, se razmerje na vrhu še dodatno izenači. SDS bi med njimi prejela 24,2 odstotka podpore, Gibanje Svoboda pa 23,3 odstotka, kar pomeni, da je razlika med vodilnima strankama manj kot odstotno točko. Za vodilnima strankama sledijo Demokrati z 10,3 odstotka podpore ter Socialni demokrati z 9,1 odstotka. V sredini lestvice sta še skupna lista Levica in Vesna s 7,6 odstotka ter skupna lista NSi, SLS in Fokus s 6,5 odstotka podpore.
Tik nad pragom parlamentarnega vstopa je Resni.ca s 4,4 odstotka, sledijo Pirati s 3,6 odstotka, Prerod s 3,0 odstotka ter SNS z 2,6 odstotka podpore. Manj kot dva odstotka podpore med opredeljenimi volivci dosegajo še Mi, socialisti! z 1,7 odstotka, Koalicija alternativa za Slovenijo z 1,3 odstotka, skupna lista Zeleni Slovenije in Stranka generacij z 0,9 odstotka ter Glas upokojencev z 0,7 odstotka podpore. 0,8 odstotka vprašanih bi izbralo drugo stranko.
Udeležba na volitvah
Raziskava je merila tudi verjetnost udeležbe na volitvah. Na vprašanje, kako verjetno bi se udeležili volitev, če bi bile te danes, je 58,6 odstotka vprašanih odgovorilo, da bi se volitev zagotovo udeležili, dodatnih 24,6 odstotka pa, da bi se jih bolj verjetno udeležili. Na drugi strani je 8,6 odstotka vprašanih odgovorilo, da se volitev bolj verjetno ne bi udeležili, 8,2 odstotka pa, da se jih zagotovo ne bi udeležili. Skupaj to pomeni, da bi se po tej meritvi volitev verjetno ali zagotovo udeležilo 83,2 odstotka vprašanih, kar kaže na razmeroma visoko deklarirano volilno udeležbo.
Uhan se je v pogovoru dotaknil tudi mladih volivcev. Kot pravi, jih pogosto prehitro označujemo za politično apatične. "Mladi niso enoznačno politično indiferentni. So pa zelo občutljivi za vprašanja svoje prihodnosti, kot so stanovanja, zaposlitev in načrtovanje družine," je dejal.
Krize kot lakmusov papir za vlado
Uhan opozarja, da lahko na razpoloženje volivcev vplivajo tudi izjemni dogodki, kot so naravne nesreče ali krizne situacije v tujini, ki zahtevajo hiter odziv države. "Brez dvoma so takšni dogodki nekakšen lakmusov papir, test, kjer vlada izkaže ali pa ne svojo operativno sposobnost," je dejal.
Spomnil je na več kriznih dogodkov v tem mandatu, od poplav na začetku do požarov in drugih naravnih nesreč, omenil pa je tudi varnostni dogodek, povezan s sprejetjem Šutarjevega zakona. Po njegovem mnenju je tudi zadnja evakuacija slovenskih državljanov iz vojnega območja pokazala, da vlada zna hitro reagirati v kriznih razmerah.
Pri tem je izpostavil tudi način komuniciranja dogodka. "Mislim, da se je pri tem zadnjem dogodku pokazala neka umirjenost, celo državotvornost, ki je ni spregledala niti predsednica države," je dejal in spomnil na njeno zahvalo predsedniku vlade in ministru. Kritika opozicije je bila po njegovem mnenju pričakovana, a precej omejena: "Lahko bi rekli, da je bila vidna tudi neka nemoč opozicije, ki drugega kot očitka, da vlada pri evakuaciji ni bila uspešna, ni bila sposobna predstaviti."
Kako bi se rezultati ankete prevedli v sedeže
Če rezultate prevedemo še v projekcijo sedežev v državnem zboru, se pokaže prav tako zelo tesno razmerje moči. Po tej projekciji bi SDS osvojila 25 poslanskih mandatov, Gibanje Svoboda pa 24. Za vodilnima strankama sledijo Demokrati z 11 sedeži, Socialni demokrati z devetimi ter skupna lista Levica in Vesna z osmimi mandati. Skupna lista NSi, SLS in Fokus bi po tej projekciji dobila sedem sedežev, Resni.ca pa štiri.
Uhan opozarja, da je treba rezultate, zlasti pri manjših strankah, interpretirati previdno: "Pri strankah, ki so na robu parlamentarnega praga, je treba rezultate interpretirati zelo previdno. Če zelo poenostavim – štiriodstotna podpora je lahko znotraj intervala zaupanja tudi pet ali tri odstotke. Za raziskovalce so to majhne razlike, a ko te rezultate prevajamo v sedeže v parlamentu, lahko to pomeni, da je stranka v parlamentu ali pa zunaj njega."
Kot pravi, se prav v tem delu političnega prostora lahko odloča končni izid volitev: "Na koncu bo lahko odločilen prav ta del političnega prostora, kjer se več strank giblje na robu vstopa v parlament. Tam lahko pride tudi do taktičnega glasovanja, ko volivci z izbiro ene ali druge stranke poskušajo okrepiti enega od političnih blokov."
Če sedeže pogledamo še po političnih blokih, bi imel desnosredinski blok skupaj 43 mandatov, levosredinski 41, štirje mandati pa bi pripadli Resni.ci. Parlament ima skupaj 90 sedežev, pri čemer sta dva poslanska mandata zagotovljena predstavnikoma italijanske in madžarske narodne skupnosti. Za oblikovanje parlamentarne večine je potrebnih 46 poslanskih glasov.
Kdo ima najvišje ocene med politiki
Raziskava je merila tudi ocenjevanje političnih akterjev. Najvišjo povprečno oceno med navedenimi politiki je prejela Nataša Pirc Musar, in sicer 3,1. Sledita Matjaž Han z oceno 2,9 in Urška Klakočar Zupančič z 2,8. Z oceno 2,7 sledita Anže Logar in Luka Mesec, nekoliko za njima pa so Robert Golob, Vladimir Prebilič in Asta Vrečko, ki so prejeli povprečno oceno 2,6. Oceno 2,5 so dobili Jernej Vrtovec, Janez Janša, Marko Lotrič, Uroš Macerl in Tina Bregant. Nižje ocene so prejeli Urša Zgojznik z 2,4, Miha Kordiš z 2,3 in Zoran Stevanović, ki z 2,1 dosega najnižjo povprečno oceno med navedenimi politiki.
