Matjaž Berger, režiser proslave ob dnevu državnosti, 20. obletnici samostojne Slovenije

Matjaž Berger je režiral tri proslave ob okroglih obletnicah samostojne Slovenije, ob peti, deseti in dvajseti, ki je v petek zvečer potekala na obnovljenem Kongresnem trgu v Ljubljani.

1 / 3

Foto: STA , Matej Leskovšek/siol.net

2 / 3

Foto: STA , Matej Leskovšek/siol.net

3 / 3

Foto: STA , Matej Leskovšek/siol.net

V kratki zgodovini samostojne Slovenije smo se naučili, da so tudi državne proslave, ki naj bi bile namenjene predvsem spominjanju in proslavljanju, lahko točka političnega boja. Letos smo na primer na Twitterju še pred proslavo lahko opazili pripombe vidnega člana SDS, češ da so se "masovke" na Kongresnem trgu prirejale predvsem v "prejšnjih časih", v demokraciji pa naj bi bil zato rezerviran Trg republike. Nepomembna pripomba, ki je najverjetneje posledica tega, da je letošnja proslava potekala na trgu, ki so ga obnovili v mandatu Zorana Jankovića, pa lepo nadaljuje tradicijo manjših ali večjih sporov na račun državnih proslav. In na tem področju tudi Matjaž Berger ni novinec. Gnoj je zlato Berger je ob peti obletnici države politični vrh razhudil, ko je slovesnost naslovil Kons 5, po pesmi Srečka Kosovela, ki vsebuje verze: "Gnoj je zlato, zlato je gnoj, oboje = 0". Uporaba oziroma zgolj namigovanje na navedene verze so takratne predsednike pomladnih strank vodili k bojkotu proslave, Janeza Janšo, Lojzeta Peterleta in Miho Brejca pa k odstopu iz odbora za pripravo slovesnosti.

Letos smo poleg pripomb glede lokacije lahko slišali tudi proteste ministrstva za kulturo, ki mu v primeru sprejetega rebalansa proračuna grozi izguba 38 milijonov evrov, zaradi česar so na svoji spletni strani zapisali, da lahko v primeru rebalansa mirno črtamo tudi vse državne proslave, saj za njih preprosto ne bo denarja. Predvideni stroški za petkovo predstavo so znašali 270 tisoč evrov. Šport in umetnost Čeprav je leta 2007 Berger izjavil, da državnih proslav ne bo več režiral, je to letos vseeno storil. Slovesnost z naslovom PogUM je poleg izjemnih nastopov plesalcev, zbora Carmina Slovenica, Siddharte in drugih glasbenikov vključevala tudi prihod najuspešnejših slovenskih športnikov; od Srečka Katanca in Sare Isaković, ki sta se javila prek Skypa, do človeka brez državne dosmrtne rente Primoža Kozmusa, alpinista Vikija Grošlja in atletinje Britte Bilač. Tokrat so športniki občinstvu zgolj pomahali, čeprav bi od Bergerja, sodeč po njegovih preteklih športno-umetniških spektaklih, lahko pričakovali več. Berger je namreč leta 1998 režiral proslavo od stoletnici Leona Štuklja z naslovom Ave, triumphator!, dogovarjal pa se je tudi za režijo slovesnosti ob odprtju olimpijskih iger v Atenah leta 2004, a so pogovori po menjavi organizacijskega vodstva padli v vodo. Ko smo ga povprašali, ali to zamujeno priložnost obžaluje, nam je odgovoril: "Res je, da sem režiral poslovilni nastop Katarine Venturini in Andreja Škufce, uvod v poslovilno tekmo Jureta Zdovca z reprezentančnimi kolegi iz selekcij, ki so osvojile svet, odprtje Gira d’Italia v Kranju leta 1994, petindevetdesetletnico in stoletnico Leona Štuklja, a avtorstvo in režija slovesnosti ob odprtju olimpijskih iger praviloma pripada avtorjem, ki živijo in delajo v državi, kjer se tedaj odvijajo olimpijske igre. Morda pa se tudi to nekoč spremeni."

Devetdeset dni priprav Kot pravi sam, je bila zadnja proslava, PogUM, najzahtevnejša. "Ko sem se pripravljal na nanjo, sem poskušal izkustveno artikulirati vse, kar sem doživel s preostalimi. Vsekakor verjamem, da je bila stoletnica Leona Štuklja kulturološki, umetniški in športni fenomen, predvsem in skupaj s slavljencem, ki je tedaj eden zadnjih v olimpizmu utelešal starogrško paradigmo identitete duha in telesa. Vsekakor pa stojim za PogUMom, slovesnostjo, ki je bila z vseh vidikov najzahtevnejša. Ponosen sem na vseh 92 nastopajočih ter na vrhunsko in predano avtorsko ekipo. V največjo čast mi je bilo misliti, delati, živeti z njimi v teh tednih."

Proces priprav je trajal približno devetdeset dni, priprave so potekale v glasbenih studiih in na novomeškem velodromu, svoje priprave pa so imeli Carmina Slovenica, Slovenski oktet in Siddharta. "Poseben del procesa kreiranja je bil vezan na obliko scenografije, na akustične in svetlobne raziskave," pravi Berger, ki je članice zasedbe Carmina Slovenica na primer razporedil po oknih filharmonije in univerzitetne stavbe. "Kongresni trg v novi odprti obliki ponuja veliko scenografskih rešitev za različne umetniške, kulturne in športne dogodke. S scenografko in avtorsko ekipo sem se odločil za 'prostornino' Univerze in Slovenske filharmonije; v simbolnem na ravni ideje, v konkretnem na ravni scenografije. Skratka, univerzum in glasba, duh in neskončna partitura zvoka."

Za posebne akustične učinke so letos poskrbeli tudi mladi domoljubi. Ti so po poročanju Televizije Slovenije pred lokalom Zvezda vzklikali domoljubna gesla, nekaj hrupa pa naj bi povzročali tudi bližnji stanovalci, ki so v uvodnem delu proslave nekoliko prenaglas in pri odprtih oknih poslušali glasbo. Državna slovesnost kot žanr Berger, sicer ravnatelj novomeškega Anton Podbevšek Teatra in nekdanji atlet, je v 20 letih samostojne Slovenije po svojem izraznem slogu postal prepoznaven ustvarjalec državnih slovesnosti. Ne nazadnje si ga je na lanski proslavi, ki jo je režiral Jurij Zrnec, ta tudi nekoliko privoščil, ko je na oder postavil napihljiv bazenček, v katerem je čofotal Peter Mankoč. Ko slišimo, da bo državno slovesnost režiral Berger, namreč takoj vidimo spektakel, lepa, športna telesa, svetlobne efekte in veliko število nastopajočih. Tako je bilo tudi letos in čeprav je Bergerjev režijski opus obsežen, so spektakli, kot je bil petkov, zagotovo najbolj izstopajoči. Tudi zato, ker sam verjame, da bi morali državno slovesnost vzpostaviti kot avtonomen ustvarjalni žanr.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano