Izreklo se jim je za Planet Siol.net v letu 2013

Politiki, gospodarstveniki, nevladniki, kulturniki, pa tudi povsem običajni ljudje, žrtve birokratskih nesmislov ali spletov okoliščin, vrednih premisleka, razlage. Številni so tisti, pred katere smo v letu 2013 novinarji Planet Siol.net postavili snemalnike in jih zasuli z vprašanji.

Radovednost, želja vedeti več, poznati vzgibe in razloge za sprejete odločitve, vse to pri delu vodi novinarje, ki predstavljamo javnost in dan za dnem zastavljamo vprašanja v njenem imenu. Nekaj odgovorov nanje smo, skupaj s povezavami do intervjujev, zbrali v nadaljevanju.

"Žal moram oceniti, da komisija očitno ni obravnavala vseh predsednikov parlamentarnih strank enako in da je bila glavna tarča vnaprej izbrana. Težko se izognem občutku, da gre za ponovno diskreditacijo, ki se vztrajno in sistematično dogaja več kot 20 let." Tako se je nekaj dni po tistem, ko je protikorupcijska komisija v začetku januarja izdala zanj obremenjujoče poročilo o premoženjskem stanju, v pogovoru za naš medij pred očitki o nepojasnjenem izvoru premoženja branil takrat še premier Janez Janša. Marca je njegova vlada v državnem zboru prejela nezaupnico, mandatarka za sestavo nove pa je postala Alenka Bratušek.

Februarja smo dobili novo varuhinjo človekovih pravic. "Po nekaterih značilnostih bi bila lahko blizu gospodu Bizjaku, ki je redoljuben, natančen. Po drugi strani so mi bile kdaj Hanžkove ideje zelo všeč, a jih je predstavljal bolj zavzeto, teatralno, drugače, kot bi jih jaz. Ljudje smo različni, gospod Hanžek ima veliko lepih lastnosti, težko pa je reči, kateri od njiju mi je bližji." Odziv tožilke in predsednice društva Beli obroč Vlaste Nussdorfer je pokazal, da namerava pri delu na novem položaju slediti svoji premici. Varuh mora biti nad politiko, do vseh politikov mora imeti enake vatle, je dejala v pogovoru z našim novinarjem, za največje kršitve človekovih pravic pri nas pa je označila primer izbrisanih, sodne zaostanke in romsko problematiko.

Kalvarija. Beseda, še kako dobro znana Robertu Fojkarju, ki je muke zaradi obtožb, da naj bi zlorabil tri otroke, doživljal polnih enajst let, čeprav je vmes na sodišču trikrat ovrgel trditve, da je pedofil. Zadoščenje je dobil šele s podpisom sporazuma za izplačilo odškodnine z državo in opravičilom notranjega ministra, tako rekoč zadnji hip, preden bi uresničil svojo napoved in se, ker ni več videl smisla življenja, zažgal pred državnim zborom. A je grenak priokus Fojkarju vseeno ostal, kot pravi, je njegova mama namreč umrla v prepričanju, da je pedofil. "Hudo mi je za svojo partnerico Vero in njenega sina Miha, ki sta občutila moj boj s krivosodjem, tako da jima nisem mogel vsaj v zadnjih treh letih ponuditi ničesar, ne materialno ne čustveno. To me boli, saj nisem praznoval ničesar od leta 1999. Kakšna zmaga je to, če se ne moreš več smejati, veseliti, praznovati, kazati čustev."

Potem ko so protesti konec lanskega leta s položaja odnesli župana Maribora Franca Kanglerja, so prebivalci mesta ob Dravi marca za novega mestnega očeta izvolili Andreja Fištravca. Za naš medij je Fištravec med drugim spregovoril o tem, kdaj je bilo težje, konec 80. let, ko je kot urednik na Radiu Študent veljal za oporečnika, ali leta 2013, ob zamenjavi mestne oblasti v Mariboru. Seveda smo ga spraševali tudi o tem, kako se namerava spopasti z rekordno, 18-odstotno brezposelnostjo v mestu, kako pomagati socialno najšibkejšim in kako bo v obubožani Maribor pripeljal nove investicije.

"Jaz bi si želel, da ta proces ne bi stekel," je o koalicijski zavezi komaj dobro sestavljene nove vlade, da bo prodala vsaj eno državno podjetje, v pogovoru z nami povedal predsednik SD Igor Lukšič. Takrat še sveži koaliciji, katere sestavni del je tudi njegova stranka, je Lukšič pripisal, da ima potencial, spregovoril je o svojih tekmecih, Zoranu Jankoviću in Janezu Janši, smeje se nam je zaupal še, ali na vrhu stranke kaj pogreša Boruta Pahorja.

Da je ponudba Agrokorja za prevzem Mercatorja porogljiva, je maja v pogovoru z našim novinarjem razmišljal agrarni ekonomist Aleš Kuhar, ki je ugotavljal, da se veliki igralci na trgu raje kot po Sloveniji ozirajo po trgih, kot so Brazilija, Indija, Kitajska. Prepričan, da kot država v očeh tujih vlagateljev nimamo najboljše podobe, je Kuhar med drugim dejal, da naložbenike pretresejo tudi naše značilnosti in folklora, zato nas raje zaobidejo. "Svet je globalen in naša nacionalna perspektiva zaprtosti je po mojem mnenju zelo nevarna. Duh naroda v razumevanju sodobne ekonomije je namreč zelo zatohel. Preveč slovenskih ljudi in politikov očitno ne ve ali ne razume, kaj se dogaja v globalnem svetu."

O tem, da ima Slovenija v neposredni soseščini tekmeca, ki jo bo prehitel, je pred začetkom poletja in skorajšnjim vstopom Hrvaške v EU spregovoril lobist Božo Dimnik. "Mi smo zamudili funkcijo svetovalca, pobudnika idej na Balkanu. Kot je bila po drugi svetovni vojni Avstrija. To bi morali narediti, prevzeti to vlogo, ki smo jo zasluženo ali nezasluženo tudi uživali. Slovenski proizvod je bil dober, nasvet je bil dober. Vse te atribute, ki smo jih imeli po krivici ali po pravici, smo zamudili. To bodo zdaj prevzeli Hrvati."

Grenka usoda že vse življenje spremlja Mehmedalijo Alića, rudarja, čigar družino in prijatelje je v bosanski vojni doletela tragedija, v Sloveniji pa je zaradi izbrisa konec devetdesetih let izgubil službo. Pred leti so mu po odkritju Hude jame kot izkušenemu rudarju poverili nalogo, naj vodi izkop tam najdenih kosti. "Začutil sem, da je to moj svet, in nisem mogel nazaj, verjel sem v to zgodbo." V pogovoru za naš medij je Alić izrekel tudi besedo usoda. "Če bi bil kdo drug na mojem mestu, Hude Jame danes ne bi bilo. Le človek mojega kova je lahko prodrl do teh kosti. Tolikokrat so se dela ustavila, a sem bil vsakič velik korak pred vsemi, ker sem bil trdno prepričan, da so pobiti v tej votlini. Nisem se ustavil."

Reklo, da je poletje čas kislih kumaric, je vsaj za nekaj dni ovrglo imenovanje Gašparja Gašparja Mišiča na položaj predsednika uprave Luke Koper. Zaradi tega sta šli v zrak tako politika kot javnost. Kako visoko bi Gašpar Mišič s svojimi referencami lahko prišel v primerljivih razmerah v tujini, nam je ekonomist Anže Burger s FDV odgovoril z naslednjimi besedami: "Presenečen bi bil, če bi prišel višje od četrte ali pete ravni v menedžmentu. Pri tem izboru sem pogrešal tudi določitev najmanjših pogojev, ki so potrebni za prevzem te funkcije. Prepričan sem, da bi morali nadzorniki predsednika uprave Luke Koper poiskati prek mednarodnega razpisa in tako izbrati najboljšega kandidata."

O tem, kako bi lahko Slovenija pri prodoru na zahodne trge bolje izkoristila znanje, ki ga imajo koroški Slovenci, kaj bi ji svetoval pri reševanju bančnih težav in ali bi se avstrijski recept za premagovanje krize lahko "prijel" tudi pri nas, smo izprašali predsednika Slovenske gospodarske zveze v Avstriji Benjamina Wakouniga. "Priložnost zamujena ne vrne se nobena. Slovenija je imela veliko priložnosti, zelo veliko tujih vlagateljev je prihajalo v Slovenijo in se zanimalo za sodelovanje, a se potem umaknilo. Vendar, ne glede na trenutno krizo, ima Slovenija še vedno dobro podobo v tujini, ljudje radi prihajajo sem, ker so tukajšnji ljudje marljivi. So pa seveda tudi težave."

Je nasilja v družini v času gospodarske krize več, kakšna je pogostost spolnih zlorab otrok danes v primerjavi z nekoč in kakšen je položaj mladoletnih v sodnih postopkih, o tem smo se pogovarjali s tožilko Mirjam Kline. Nekateri njeni poudarki so bili za marsikoga presenetljivi, eden takšnih je: "Posebej skrb vzbujajoče se mi zdi, da v zadnjem času na oddelku obravnavamo veliko dejanj z elementi nasilja, ki jih mladoletniki storijo zoper svoje starše ali skrbnike."

V dneh, ko se je svet spominjal 50. obletnice umora ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, smo z vprašanjem, kako je doživel ta dogodek, izzvali spomin Josepha Mussomellija. Odhajajoči ameriški veleposlanik v Sloveniji je za nas razmišljal tudi o tem, kako je Kennedyjev umor spremenil svet in ali ni bil predsedniku, kakršen je bil Kennedy, z razburljivim življenjem, lepo ženo in lepo ljubico, skoraj usojen tragičen konec. "Ne vem, veliko predsednikov je imelo ljubice. (smeh) Težava z atentatom je, da je zlomil ameriški optimizem. Po tem zelo počasi okrevamo. Dogodek je bil morda celo bolj pomemben od atentata na Lincolna."

Z letošnjo prejemnico Borštnikovega prstana Olgo Kacjan smo se vrnili v njena mlada leta, ko je v sebi odkrila ljubezen do gledališča. Pred našim mikrofonom je tudi zapela, z nami pa delila še druge zgodbe – o poklicni poti, potovanjih in gostovanjih po svetu, pa tudi o tem, kako je nekaj mesecev živela v Burundiju v osrčju afriške celine. "Moji starši so bili 'umetniki kemije'. (smeh) Oče je naredil doktorat in se prijavil za delovno mesto v tujini. Ker je govoril francosko, je dobil mesto v francoski koloniji. In tako tam preživel skoraj 15 let. Tako sem o Afriki veliko izvedela, na obisku pri njih pa sem tudi sama malce spoznala deželo, malce prisluhnila njihovemu jeziku kirundščini," je v pogovoru z našo novinarko, ki je na predlog intervjuvanke potekal kar na ljubljanskem Bavarskem dvoru, sicer brez prstana, a z burekom v roki, razložila letošnja dobitnica nagrade za življenjsko delo na gledaliških odrih.

V dneh, ko je bila premierka Alenka Bratušek na obisku Moskvi, nas je zanimalo, kako odnose in gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Rusijo ocenjuje ruski veleposlanik pri nas, Doku Zavgajev. Prostor za krepitev sodelovanja je pri malih in srednjih podjetjih, pa seveda v turizmu, ki je za ruske vlagatelje zelo zanimiv, tako cenovno kot z vidika zdravstvene dimenzije, Rusija je denimo skozi različne zdravstvene programe v Slovenijo pripeljala več kot 15 tisoč bolnih otrok, nam je med drugim povedal Zavgajev.