Za svet je globalna kriza mimo, v Sloveniji pa o njej še kar govorimo

Kakšno bi bilo danes stanje v Sloveniji, če se iz ZDA po svetu ne bi razširila kriza, ki je pozneje dobila razsežnost svetovnega pojava? Kje bi bila država danes? Bi ji šlo bolje? Številni poznavalci so prepričani, da ne. Slovensko gospodarstvo je bilo, ne glede na krizo, v času, ko je ta vzniknila, že izčrpano in načeto, kriza pa je stvari le še pospešila in razgalila vse slabosti, ki jih je državi prineslo obdobje tranzicije, to se je uradno končalo z vstopom v EU. Če bi bila po svetu recesija, bi šli rakom žvižgat "Globalna finančna kriza ni kriva za naše razmere, razlog je v neodgovornem ravnanju z vsemi resursi, ki so se Sloveniji odprli ob vstopu v EU in evrsko območje. Ta denar in uvoženo tuje varčevanje, ki smo ga dobili, je po mojem mnenju uničilo nekaj prihodnjih generacij. Globalno gospodarstvo danes že okreva, kar se vidi pri slovenskem izvozu. Če bi bila danes tudi drugod po svetu recesija, kakršna je pri nas, bi šli lahko samo še rakom žvižgat," ugotavlja ekonomist Andraž Grahek. Da bi se napake, ki jih je v preteklosti naredila Slovenija, pokazale tudi, če ne bi bilo krize, je prepričan tudi ekonomist Zarjan Fabjančič. Globalna kriza je razkrila gnilobo slovenskega modela kapitalizma "Vendar bi svetovna gospodarska kriza na našem gospodarstvu verjetno pustila manjše rane, če menedžerskih prevzemov ne bi bilo. Za krizo je značilna bančna kriza, naš bančni sistem pa je v krizo prišel verjetno zaradi menedžerskih nakupov," pravi Fabjančič, ki ob tem omenja finančne afere, povezane s Pivovarno Laško in SCT, pa tudi zgodbo okrog cerkvenih holdingov Zvon. Da bi Slovenija dočakala svojo krizo tudi brez pojava svetovne krize, prav tako meni ekonomist Bernard Brščič. "Gospodarska kriza iz leta 2008 je razkrila vso gnilobo slovenskega modela kapitalizma. Kdor govori, da je kriza globalna, da naj bi bila uvožena, si zatiska oči pred resnico. Krizo bi imeli v vsakem primeru," ugotavlja Brščič. Izvozu gre še naprej dobro, to je dokaz, da smo krivi sami "Da finančna kriza ni zakuhala težav, ki jih imamo doma, dokazuje preprost primer. Našemu izvoznemu sektorju gre še naprej dobro. Imeli smo val investiranja v nepremičnine in odkupov podjetij na zelo primitiven način in tako imenovani push, da se formalizirajo skriti ekonomski interesi. Velikega števila slabih posojil pri bankah danes nimamo zaradi svetovne krize, ampak zato, ker so banke posojale denar na nevzdržen način, z nevzdržno ravnijo dolga," ugotavlja Grahek. "Takšno financiranje bank je bilo predvsem posledica tega, da so bili v Sloveniji z vstopom v EU in evrsko območje naenkrat na voljo resursi, ki so povzročili neke vrste objestnost financiranja. To je napihnilo nepremičninski balon, s tem denarjem so se financirali odkupi podjetij in menedžerski prevzemi." Za svet je globalna kriza mimo, v Sloveniji pa jo še naprej omenjamo Grahek veliko težav, s katerimi se danes spopada Slovenija, povezuje s pomanjkanjem izkušenj v zvezi s tem, kako težko je dobiti lastniški kapital. "Imeli smo le izkušnjo s tem, kako lahko je pridobiti posojilo pri državni banki." "Svet se ne ukvarja več z globalno finančno krizo, ta se je zanj končala z močnimi intervencijami ameriške centralne banke. V tem trenutku je še neke vrste kriza evrskega območja, v Sloveniji pa še naprej čivkamo o globalni finančni krizi, ki je v resnici sploh ni več. Drugod namreč že govorijo o okrevanju in o novem balonu, ki je na vidiku," dodaja Grahek.