Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
14. 10. 2026,
4.00

Osveženo pred

1 month

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,46

Natisni članek

Natisni članek

radioaktivni odpadki odlagališče odpadkov Krško Agencija za radioaktivne odpadke

Sreda, 14. 10. 2026, 4.00

1 month

V Krškem gradijo odlagališče radioaktivnih odpadkov: projekt bo stal skoraj 300 milijonov evrov

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,46
Odlagališče radioaktivnih odpadkov v Vrbini | Gradnja odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem poteka od leta 2023, prve odpadke pa naj bi vanj pripeljali leta 2028. Celoten projekt je ocenjen na skoraj 300 milijonov evrov, od tega bo za gradnjo odlagališča namenjenih dobrih sto milijonov evrov. | Foto ARAO

Gradnja odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem poteka od leta 2023, prve odpadke pa naj bi vanj pripeljali leta 2028. Celoten projekt je ocenjen na skoraj 300 milijonov evrov, od tega bo za gradnjo odlagališča namenjenih dobrih sto milijonov evrov.

Foto: ARAO

V Vrbini pri Krškem gradijo odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, ki nastajajo predvsem v Nuklearni elektrarni Krško (NEK), pa tudi v medicini, industriji in raziskovalnih dejavnostih. "Smo na polovici gradnje," pravi Sandi Viršek, direktor Agencije za radioaktivne odpadke, prvo odlaganje pa je predvideno leta 2028.

Pripravljalna dela so se začela leta 2023, ko so uredili infrastrukturo za gradbišče. Sanirali so dovozno cesto, uredili pločnike in kolesarsko stezo ter vzpostavili javno razsvetljavo, vodovod, telekomunikacijske povezave in električno omrežje. "Gradimo jedrski objekt," poudarja Viršek. Zato so že od začetka vzpostavljali tudi fizično in tehnično varovanje območja.

Gre za enega pomembnejših slovenskih infrastrukturnih in okoljskih projektov, po navedbah Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) gradnja poteka po časovnici, trenutno pa nastajajo ključni objekti jedrskega dela odlagališča. | Foto: ARAO Gre za enega pomembnejših slovenskih infrastrukturnih in okoljskih projektov, po navedbah Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) gradnja poteka po časovnici, trenutno pa nastajajo ključni objekti jedrskega dela odlagališča. Foto: ARAO

Leta 2024 se je začela gradnja jedrskega dela objekta. Ta vključuje tehnološki in upravno-servisni objekt, odlagalni silos, halo nad silosom ter portalno dvigalo, s katerim bodo odlagalne zabojnike spuščali v silos.

Po trenutnih načrtih bo gradnja končana leta 2027. V prvi fazi poskusnega obratovanja bodo preverili delovanje vseh sistemov. Po Virškovih besedah bo v tem obdobju mogoče odpadke odložiti v omejenem obsegu, največ v dve plasti. Nato bo sledila vložitev vloge za redno obratovanje, ki je predvideno leta 2028. Takrat naj bi v Vrbino pripeljali tudi prve radioaktivne odpadke.

Gradnja upravno-servisnega objekta | Foto: ARAO Gradnja upravno-servisnega objekta Foto: ARAO

Slovenija ima že okoli 2.600 kubičnih metrov odpadkov

Približno 90 odstotkov odpadkov, predvidenih za odlaganje v Vrbini, naj bi izviralo iz NEK, preostalih deset odstotkov pa iz drugih dejavnosti, predvsem medicine, industrije in raziskav. | Foto: Rasto Božič/STA Približno 90 odstotkov odpadkov, predvidenih za odlaganje v Vrbini, naj bi izviralo iz NEK, preostalih deset odstotkov pa iz drugih dejavnosti, predvsem medicine, industrije in raziskav. Foto: Rasto Božič/STA V Sloveniji vsako leto nastane približno od 30 do 50 kubičnih metrov nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, večina v NEK. Trenutno je začasno uskladiščenih približno 2.600 kubičnih metrov tovrstnih odpadkov.

Velika večina jih je v NEK, približno 90 kubičnih metrov odpadkov iz medicine, industrije in raziskovalnih dejavnosti pa hranijo v Centralnem skladišču ARAO v Brinju pri Ljubljani.

Pred odlaganjem v Vrbini bodo odpadke ustrezno obdelali in zapakirali, nato pa jih namestili v robustne betonske odlagalne zabojnike.

990 zabojnikov v 56 metrov globokem silosu

Slovensko odlagališče je zasnovano kot kombinacija površinskega in podzemnega koncepta. Med gradnjo in obratovanjem bo silos dostopen s površja, po zaprtju pa ga bodo zasuli, tako da bo postal podzemni objekt.  Ko bo odlagališče začelo obratovati, naj bi bilo v njem zaposlenih približno od 30 do 40 ljudi. | Foto: ARAO Ko bo odlagališče začelo obratovati, naj bi bilo v njem zaposlenih približno od 30 do 40 ljudi. Foto: ARAO

Zmogljivost odlagališča bo 990 betonskih odlagalnih zabojnikov. S portalnim dvigalom jih bodo spuščali v približno 56 metrov globok silos z notranjim premerom nekaj več kot 27 metrov. V njem bo mogoče urediti deset plasti po 99 zabojniki.

Pri izkopu silosa so lani odstranili več kot 35 tisoč kubičnih metrov zemljine. Za konkavno oblikovano talno ploščo silosa so vgradili več kot 3.500 kubičnih metrov betona in približno 650 ton armature. | Foto: ARAO Pri izkopu silosa so lani odstranili več kot 35 tisoč kubičnih metrov zemljine. Za konkavno oblikovano talno ploščo silosa so vgradili več kot 3.500 kubičnih metrov betona in približno 650 ton armature. Foto: ARAO

Prostor med zabojniki bodo zapolnili s tesnilnim materialom. Po koncu odlaganja bodo silos zaprli z betonskim pokrovom in ga prekrili z debelo plastjo gline. Po Virškovih besedah je prednost izbranega koncepta tudi v tem, da zmanjšuje stroške po zaprtju, varnost pa temelji na več zaščitnih pregradah. 

Gradnja odlagališča radioaktivnih odpadkov | Foto: ARAO Foto: ARAO

Kapaciteta odlagališča je bila določena glede na celotno načrtovano količino slovenskih nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. Upoštevani so odpadki iz obratovanja in razgradnje slovenskega dela NEK ob predpostavki, da bo elektrarna obratovala do leta 2043, ter odpadki iz medicine, industrije in raziskovalnih dejavnosti.

Skoraj 300 milijonov evrov za celoten projekt

Trenutna ocenjena vrednost celotnega projekta je skoraj 300 milijonov evrov. V ta znesek niso vključeni prihodnji obratovalni stroški odlagališča, za samo gradnjo pa bo namenjenih dobrih sto milijonov evrov.

Gradnja odlagališča radioaktivnih odpadkov | Foto: ARAO Foto: ARAO

Preostali del predstavljajo stroški umeščanja projekta v prostor, varnostnih analiz, projektiranja, nadomestil lokalni skupnosti zaradi omejene rabe prostora in poznejšega zaprtja odlagališča.

Kako bodo zagotavljali varnost po zaprtju?

Vrbina leži na območju Krškega polja, zato so pri načrtovanju upoštevali tudi ekstremne vremenske in naravne dogodke. Po navedbah ARAO so objekti postavljeni na dvignjenem protipoplavnem platoju, zasnovanem tako, da zagotavlja zaščito tudi ob največji verjetni poplavi. Predvidena sta tudi odvajanje padavinskih voda in zaščita silosa pred njihovim vdorom.

Varnost bo temeljila na več pregradah. Radioaktivne snovi bodo od okolja ločene z več zaporednimi umetnimi in naravnimi pregradami – od same oblike in obdelave odpadkov ter embalaže oziroma zabojnika do betonskega silosa, tesnilnih materialov in okoliških geoloških plasti.  

Gradnja odlagališča radioaktivnih odpadkov | Foto: ARAO Foto: ARAO

Po zaprtju bo dolgoročna varnost temeljila predvsem na pasivnih pregradah. To pomeni, da naj ne bi bila odvisna od stalnega človekovega posredovanja ali neprekinjenega delovanja naprav.

Ustreznost zasnove so preverjali z varnostnimi analizami v postopkih pridobivanja okoljskega soglasja, soglasja h gradnji in gradbenega dovoljenja. Varnostne analize bodo posodabljali tudi pred začetkom obratovanja, med njim in pred zaprtjem. ARAO izvaja tudi okoljski monitoring.

Zaprtje odlagališča je predvideno po letu 2050, odvisno tudi od tega, kako dolgo bo obratovala NEK. Po koncu obratovanja elektrarne bo sledilo približno desetletje njene razgradnje in odlaganja nastalih odpadkov, nato pa še nekaj let do dokončnega zaprtja odlagališča.

Gradnja odlagališča radioaktivnih odpadkov | Foto: ARAO Foto: ARAO

Po zaprtju naj bi približno 50 let izvajali aktivni monitoring, nato pa naj bi še okoli 250 let ohranjali informacije o lokaciji. Površina območja naj bi bila medtem namenjena tudi javni uporabi. 

Iskanje primerne lokacije za odlagališče se je začelo že v 90. letih, ko so strokovnjaki Slovenijo pregledali z vidika geološke in tehnične primernosti. Leta 2004 je sodelovanje ponudilo osem občin. Po nadaljnjih analizah so med 12 lokacijami izbrali tri najprimernejše, vlada pa je leta 2009 za lokacijo odlagališča potrdila Vrbino pri Krškem.
Fotogalerija
1
 / 28
Ne spreglejte