"Stari gozdovi ne učinkujejo kot ponor, temveč obratno"

To je ob predstavitvi prireditev ob letošnjem mednarodnem letu gozdov poudarila generalna direktorica direktorata za gozdarstvo Anica Zavrl Bogataj. Izpostavila je tudi pomen združevanja manjših zasebnih lastnikov gozdov. "Imamo visoko lesno zalogo in visok možni posek" Slovenija je po gozdnatosti tretja država Evrope za Finsko in Švedsko. "Imamo visoko lesno zalogo in visok možni posek, a od tega poseka nam že letos ostaja dva milijona kubičnih metrov v gozdovih. V prihodnjih desetih letih kaže, da se bo možni posek še dvignil in naša naloga je, da zagotovimo, da se bo z našimi gozdovi aktivno gospodarilo," je na novinarski konferenci v Ljubljani izpostavila Zavrl Bogatajeva. "Če pustimo gozdove starati, ne učinkujejo več kot ponor ogljikovega dioksida" Poudarila je, da je večina slovenskih gozdov gospodarskih, kjer les sekamo, tudi zato, da se gozd s tem neguje. Če pustimo gozdove starati, ne učinkujejo več kot ponor ogljikovega dioksida, ampak ga z odmiranjem začnejo sproščati. Pa tudi kakovost lesa pada, je opozorila. Zato je kmetijsko ministrstvo skupaj z gospodarskim ministrstvom imenovalo delovno skupino, ki naj bi poiskala učinkovite ukrepe za intenziviranje gozdnega gospodarjenja.

Že na prvem sestanku so izpostavili, da mora biti država za zgled in da je najprej treba doseči, da gre naprej v postopek uredba o zelenih javnih naročilih, v njej pa se določi delež lesa, ki mora biti v volumnu javnih stavb, in določilo, da se tudi za pohištvo začne uveljavljati uporaba lesenega pohištva ne le uporaba plastike in kovine.

"Industrija trdi, da je iz državnih gozdovih premalo lesa" Problem Slovenije je, da ima čez 460.000 lastnikov vpisanih v zemljiško knjigo. "Naš cilj je z ekonomskimi ukrepi, s stimulacijami, pripraviti lastnike do tega, da se bodo med seboj povezali in da bo tudi v zasebnih gozdovih možno intenzivneje gospodariti. Naša lesna industrija trdi, da je iz državnih gozdovih premalo lesa. Od tam je največji možen posek do 1,2 milijona kubičnih metrov, v zasebnem sektorju pa bi dobili preko pet milijonov kubičnih metrov možnega poseka," je dejala Zavrl Bogatajeva.

"Usmerjanje gospodarjenja z gozdovi pomeni aktivno vlogo, sečnjo" Slovenija pa je lahko kljub bogati gozdnatosti na svetovnem trgu konkurenčna le s kakovostnimi gozdovi, je poudaril direktor Zavoda za gozdove Slovenije Jošt Jakša. Eno vodil letošnjega mednarodnega leta gozdov je izboljšanje in povečanje poseka in nege gozdov. "Razvija se ekološka osveščenost, ki pa mnogokrat temelji tudi na pretiranem poudarjanju neukrepanja v gozdovih, toda usmerjanje gospodarjenja z gozdovi pomeni aktivno vlogo, sečnjo," je dejal Jakša.

Ob mednarodnem letu gozdov so na gozdarskem inštitutu pripravili knjigo Gospodarjenje z gozdovi za lastnike gozdov, ki je izšla marca. Prihodnji četrtek pripravljajo znanstveno srečanje Gozd in les za ljudi in naravo, je pojasnil direktor Gozdarskega inštituta Slovenije Mirko Medved.

Prireditev ob mednarodnem letu gozdov Prihodnji petek pa bodo pripravili osrednjo prireditev ob mednarodnem letu gozdov, z naslovom Aktivno gospodarstvo za sodobno družbo. "Na 3,8 kilometra dolgi poti prek Rožnika bodo na 18 različnih točkah obiskovalci s pomočjo gozdarskih strokovnjakov spoznavali gozd od semena do sečnje in lesnih proizvodov," je poudaril vodja oddelka za gozdno tehniko na Zavodu za gozdove Jurij Beguš.

Generalna skupščina ZN, ki je leta 2006 razglasila leto 2001 za mednarodno leto gozdov, je s tem želela povečati pozornost družbe do gozdov in trajnostnega gospodarjenja z njimi. Želijo povečati tudi motiviranost in povezanost vseh, katerih dejavnost je vezana na gozdove.