"Slovenija bi lahko poskusila s sistemom dveh valut"

Kriza je dobra zato, ker je razgalila napake iz preteklosti, ko so nekateri slovensko gospodarstvo zlorabili za politične in osebne namene, ugotavlja v Nemčiji živeči Slovenec Vladimir Puklavec, ki mu je v tujini uspelo z načrtovanjem in gradnjo plinskih terminalov, pred leti pa je obnovil kleti in velikopotezno prevzel vinograde na ljutomersko-ormoškem koncu ter tako postal naš največji pridelovalec vina.

Ena od težav Slovenije je birokracija, opozarja Puklavec, prepričan, da bi se nam kriza zgodila v vsakem primeru, le da morda nekaj let pozneje. Pravi, da bi rešitev za Slovenijo lahko bil sistem dveh valut.

"To bi omogočilo razvoj in čez nekaj let možnost ponovne vključitev v sistem evra. Pri tem bi imeli polno podporo Evrope. Države, ki jamčijo za evro, ta trenutek čakajo, da nekdo naredi poskus z dvema valutama."

Slovenija je v krizi. Vse bolj se govori o prihodu trojke. Kaj bi po vašem najprej morali storiti, da bi se stvari začele obračati? Prvo vprašanje za vsako državo v krizi je, kje so njene slabosti in katere stvari mora popraviti. Prva stvar, ki jo vidim tudi pri poslu, ki ga imam v Sloveniji, je bančna situacija. Ta je danes nevzdržna. Banke so previdne, pravega zaupanja v poslovne modele ni. To pomeni, da ni normalnih kreditnih možnosti, ki jih podjetja potrebujejo za svoj razvoj. Banke bi morale pogledati posamezne poslovne modele in se odločiti, ali dajo kredit ali ga ne dajo. Gre za vprašanje likvidnosti podjetij.

Kako povrniti to zaupanje, ki ga manjka? To je po mojem mnenju naloga politike. Država bi morala dati bankam delne garancije za kreditiranje in pokrivanje tveganj. Podpirati bi morali investicije, saj te ustvarjajo nova delovna mesta. Sicer nisem pristaš velike vloge države, ampak v zdajšnji situaciji, ko primanjkuje zaupanja, kar je, mimogrede, evropska bolezen, bo treba razmišljati o tem, kako podpirati zaupanje v poslovne modele.

V Sloveniji imamo bančni in s tem kreditni krč, podjetja zato ne morejo do svežega denarja. Zakaj se naša podjetja, če so tako dobra, kot pravijo, da so, ne odpravijo po kredite v tujino, na primer v Nemčijo, kjer je na voljo veliko poceni denarja? Težava je v tem, da podjetje iz neke države na trgu v tujini ne more imeti višjega ratinga, kot ga ima država, iz katere prihaja. V tem trenutku imamo problem slovesa Slovenije v Evropi. Slovenija je v zadnjih letih izgubila nekdanji sloves zanesljive države z dobrim ratingom.

Zdaj je nastopil problem tudi za podjetja, ki veliko izvažajo, saj so obremenjena s tveganjem, ki ga povezujejo s Slovenijo. To ni preprosto. Samo primer – za svoje energetske posle nimam težav dobiti kreditov, za investicije v Sloveniji pa moram dati lasten kapital, saj druge možnosti nimam. Z izgubo verodostojnosti Slovenije se moramo sprijazniti in ugotoviti, kaj lahko naredimo, da to popravimo.

Katere ukrepe menite, da bi država še lahko sprejela na kratki rok? Država bi morala za posamezne panoge narediti kratkoročne načrte, kaj vse je treba narediti. Povedal vam bom za primer vinogradništva, ki je v Sloveniji v zelo slabem stanju. Imate zemljo od sklada kmetijskih zemljišč in na njej nasade, torej premoženje, ki ga ves čas vzdržujete, vendar tega premoženja kot zastavo pri bankah ni mogoče uporabiti. V zakonu je to prepovedano.

To pomeni, da bi morala država pripraviti načrte dejavnosti v posameznih panogah. Ko smo se pogovarjali s skladom, so bili sicer prijazni, ampak so nam povedali, kaj določa zakon in da nekaterih stvari zaradi tega ne moremo izpeljati.

Odvečna birokracija torej. Pri nas bi morali biti manj birokratski, na stvari bi morali gledati bolj ekonomsko. Slovenija je ena najbolj birokratskih držav. V zelo kratkem času smo se razvili v birokratsko državo, ljudje se določenih stvari držijo kot pijanec plota. Gre za vprašanje iniciative, kako te stvari spremeniti. Ta mora po mojem mnenju priti iz politike. Tudi pri evropskih sredstvih ugotavljam, da smo po nepotrebnem preveč restriktivni, recimo v primerjavi z Avstrijo. Potem pa na koncu leta ugotovimo, da evropskih sredstev nismo počrpali. To pomeni, da sami sebi škodimo, ko ne razmišljamo, kje bi bilo treba stvari poenostaviti.

Ljudje v upravi bi morali spoznati, da morajo služiti gospodarstvu in državljanom. Pri nas je še vedno percepcija, da so državljani odvisni od države in ne obratno. To mi je deloma razumljivo. Avstrijci imajo tisoč let izkušenj z upravljanjem, mi pa komaj dvajset. Politika bi morala stopiti v akcijo in povedati, da je tudi državna uprava storitvena dejavnost.

Bi se Slovenija po vašem mnenju znašla v težavnem položaju, tudi če sveta pred leti ne bi zajela globalna kriza? Kriza bi nas doletela v vsakem primeru. Slovensko gospodarstvo je storilo nekatere napake. Na žalost je bilo tudi zlorabljeno za politične in osebne namene. Dobra stran krize je ta, da je na nek način povzročila transparentnost problemov, sicer bi lahko to trajalo še nekaj let. Po drugi strani je hudo to, da se je po vsem svetu izgubilo zaupanje v prihodnost. To je mnogo hujše od manjkajočih milijard, ki jih zdaj primanjkuje. Podjetniki to občutimo zelo močno.

Kako vidite prihodnost Slovenije? Jo čaka prihod trojke? Kaj bo z nami v prihodnje? Trojka sama po sebi ni rešitev. Pred leti sem v nekem intervjuju dejal, da bo Slovenija sledila Grčiji, saj so že takrat nekatere stvari kazale, da počnemo stvari v napačni smeri.

Po mojem je treba trojko povezati s prestrukturiranjem. Moj predlog je bil, da bi vsaj razmislili o tem, da bi Slovenija poskusila s sistemom dveh valut. To bi omogočilo razvoj in čez nekaj let možnost ponovne vključitve v sistem evra. V vmesnem času bi lahko izvedli prestrukturiranje brez strašanskega pritiska trdne valute, evra, po drugi strani pa bi imeli za to popolno podporo Evrope. Države, ki jamčijo za evro, ta trenutek čakajo, da nekdo naredi poskus z dvema valutama. To bo na koncu rešitev tudi za Italijo, Španijo in Portugalsko. V takšnem primeru bi imela trojka za nas precej več smisla.

Druge rešitve za srednje- in dolgoročno okrepitev Slovenije ne vidim. Imamo vse pogoje, izobrazba je dobra, ljudje so pripravljeni delati. Na žalost je zaupanje v državo deloma izgubljeno, vendar bi to lahko popravili z nekim pametnim srednje- oziroma dolgoročnim načrtom.

Omenjate sistem dveh valut. Verjetno bodo nekateri rekli, češ, pa ja ne bomo ravno mi poskusni zajček Evrope. Kitajski pregovor pravi, da če se zajec znajde pred kačo, ima samo dve možnosti: ali umre ali pa postane kača. To velja tudi za Slovenijo. Znebiti se moramo vloge žrtve in postati produktivni v smislu novih idej, Evropa pa nam bo pri tem pomagala, ne da bi morali zaradi tega izgubiti svojo domovino. Zdaj imamo možnost pokazati, da smo sposobni nekaj narediti.