Slapnik: Mnogi ne vedo, kaj je socialno podjetništvo

Za uspeh tega področja bo sodelovanje držav regije nujno, so ugotavljali na okrogli mizi Mreženje in zbiranje stališč za socialno podjetništvo v JV Evropi.

Države že nekoliko utrujene od tranzicije Zdenka Kovač z Inštituta Novum je uvodoma pojasnila, da so države JV Evrope, vključno s Slovenijo, že nekoliko utrujene od tranzicije in da se znova vračajo k idejam, ki jih upoštevale 30, 40 let nazaj. Gre za vrednote, kot so sodelovanje, solidarnost, zaupanje, poslovna etika, je naštela. Tudi ona deli mnenje tistih, ki verjamejo, da bi lahko socialno gospodarstvo, v tem okviru pa tudi socialno podjetništvo, kapitalizmu omogočilo, da postane sprejemljiv sistem.

Po besedah Kovačeve socialno gospodarstvo oz. socialno podjetništvo kot njegovo gonilo predstavlja paradigmo novega evropskega notranjega trga. Pomembno je ne le za Slovenijo, temveč tudi za preostale države JV Evrope, ki se bodo pridružile EU. In za uspeh pri uveljavljanju socialnega gospodarstva je nujno prav partnerstvo, je zatrdila.

Za uspeh bodo potrebne dobre statistike Predstavnica kooperativnega sveta v regiji Jelica Minić je pojasnila, da so že sprejeli dokument v zvezi s povezovanjem držav na področju utrjevanja socialnega podjetništva, identificirali partnerje v regiji ter začeli z delom. Za uspeh pa bodo potrebne dobre statistike, dostop do finančnih virov, infrastruktura.

Minićeva je naštela tudi več izzivov s področja uveljavljanja socialnega gospodarstva in socialnega podjetništva na Zahodnem Balkanu - med drugim stabilnost regije, potrebo po novem modelu razvoja in gospodarske rasti, repozicioniranje v evropskih in globalnih povezavah ter slabo institucionalno in družbeno infrastrukturo.

Slovenija se sooča s šibko usposobljenostjo Tudi Slovenijo čaka še precej izzivov, je povedal Goran Forbici iz Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS). Kot je dejal, je za Slovenijo značilno nerazumevanje pojma socialnega podjetništva. Oblikovati bo treba še številne politike, če bomo želeli povečati zdaj majhno število socialnih družb, je dodal. Tako kot JV Evropa se tudi Slovenija na tem področju po njegovih besedah sooča s šibkimi kapacitetami in šibko usposobljenostjo.

Mnogi ne vedo, kaj je socialno podjetništvo Poslanec DZ Tadej Slapnik je spomnil, da je Slovenija pred kratkim sprejela zakon o socialnem podjetništvu. V okviru priprave predloga so politiki po njegovih besedah obiskali različne občine in izkazalo se je, da je veliko število ljudi tedaj sploh prvič slišalo za socialno podjetništvo.

Na drugi strani so na Hrvaškem, ko gre za socialno gospodarstvo, napravili že več korakov, čeprav za to nimajo posebnega zakona. Teodor Petričević iz hrvaške nevladne organizacije Avtonomni center - ACT je pojasnil, da se ta organizacija med drugim ukvarja tudi s socialnim podjetništvom in da so v tej luči že vzpostavili podporni center.

Brezplačna izobraževanja za vse zainteresirane Poleg tega imajo na Hrvaškem mrežo 30 članov javnega in zasebnega sektorja SEFOR, ki ima podporne centre v petih hrvaških mestih. Ti skrbijo za brezplačne informacije in izobraževanje za vse, ki jih zanima socialno gospodarstvo.

Petričević je izpostavil še mednarodni projekt ESENSEE, ki so ga zagnali konec lanskega leta. Gre za ekološko-socialno-ekonomsko partnerstvo, ki se zavzema za človekove, družbene, ekološke, socialne pravice in torej tudi za socialno podjetništvo. Omrežje za zdaj poleg Hrvaške vključuje Italijo, Srbijo, Makedonijo in Kosovo, za pristop pa se zanimajo tudi v BiH in Črni gori, je razložil.

Okrogla miza je potekala v okviru dvodnevne mednarodne konference z naslovom Socialno podjetništvo: vektor sprememb v EU, ki sta jo pripravila Inštitut Novum in Evropski liberalni forum v sodelovanju s katalonsko fundacijo Cat Dem ter s podporo Evropskega parlamenta.