Srdjan Cvjetović

Četrtek,
19. 6. 2014,
15.45

Osveženo pred

6 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

zaposlovanje delodajalci

Četrtek, 19. 6. 2014, 15.45

6 let, 1 mesec

Petina slovenskih podjetij ima težave z iskanjem dobrih sodelavcev

Srdjan Cvjetović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Slovenska podjetja najtežje najdejo kvalificirane delavce, strojne inženirje in elektroinženirje, osebje v gostinstvu, prodajne predstavnike, voznike, vodilne v informacijski tehnologiji ...

V Sloveniji je po podatkih zavoda za zaposlovanje skoraj 120 tisoč iskalcev zaposlitve, a kljub temu ima kar petina slovenskih podjetij težave z iskanjem ustreznega kadra, je pokazala letna raziskava o pomanjkanju ustreznih kadrov, ki jo podjetje Manpower v Sloveniji letos izvaja četrtič.

Ni vsak kandidat ustrezen kandidat

Med prvih desetih poklicev, pri katerih je v Sloveniji po navedbah delodajalcev najtežje najti ustrezne nove sodelavce, so se uvrstili kvalificirani delavci, inženirji, predvsem strojne in elektrotehniške stroke, gostinsko osebje, prodajni zastopniki, vozniki, projektni vodje in direktorji informacijske tehnologije, zdravniki in strokovno medicinsko osebje, delavci, operaterji na strojih in vodje prodaje.

Eni ne ponujajo dovolj, a pričakujejo preveč

Med 620 različnimi slovenskimi delodajalci, ki so sodelovali v letošnji raziskavi, se je kot najpogostejši razlog za njihove težave pri iskanju novih sodelavcev pokazalo pomanjkanje specifičnih znanj in veščin kandidatov, med pomembnejšimi razlogi pa se je pokazalo tudi to, da imajo kandidati o sebi previsoko mnenje in posledično previsoka pričakovanja.

Tesneje povezati izobraževalni sistem in gospodarstvo

"Za preprečitev takega stanja bi bilo med drugim nujno tesneje povezati izobraževalne sisteme z gospodarstvom," je ob objavi rezultatov raziskave komentirala direktorica prodaje v slovenskem delu podjetja Manpower Romana Šercelj.

Nedopustno je namreč, da se ponekod celo na fakultetah še vedno poučuje o zastarelih tehnologijah, ki so iz gospodarstva že izpodrinjene, medtem ko dobra slovenska podjetja ne morejo najti kandidatov, ki bi bili kos novim tehnologijam in proizvodnim postopkom.

Prav tako se prepad med izobraževanjem in gospodarstvom kaže tudi v tem, da vpisne kvote ne sledijo spremembam na trgu dela in da se še vedno vpisuje veliko študentov na smeri, od koder velika večina po koncu študija konča med dolgotrajnimi iskalci zaposlitve.

Pomen funkcionalnega izobraževanja in usposabljanja

Podjetja zato velikokrat skušajo rešiti kadrovsko neustreznost z lastnimi izobraževanji in usposabljanji. "Pri tem je pomembno, da izberejo resnično takšna usposabljanja, ki bodo zaposlenim dala to, kar podjetju koristi," je še povedala Šercljeva.

S kandidati za službe so najmanj zadovoljni Japonci

Raziskavo o pomanjkanju ustreznega kadra družba Manpower sicer po svetu izvaja že devetič. Letos so na svetovni ravni zajeli 37 tisoč delodajalcev v 42 državah. Na tej ravni se delež podjetij, kjer imajo težave pri iskanju ustreznega kadra že več let, rahlo povečuje in je letos dosegel 36 odstotkov.

So pa med posameznimi državami velike razlike: na Japonskem ima kar 81 odstotkov podjetij tovrstne težave, med državami, kjer se je nad tem pritoževal najmanjši delež podjetij, pa so Irska, Španija in Nizozemska. Podobno kot v Sloveniji so se tudi na evropski in svetovni ravni največ pritoževali nad pomanjkanjem ustrezno kvalificiranih delavcev in inženirjev.

Besede so eno, dejanja pa velikokrat drugo

Več kot polovica sodelujočih podjetij po vsem svetu je odgovorila, da imajo nezapolnjena in neoptimalno zapolnjena delovna mesta velik ali srednji vpliv na sposobnost podjetja, da se ustrezno odzove na zahteve in želje strank. Žal pa velikokrat kljub deklarativnemu poudarjanju pomena ustreznih kadrov in njihove odločilne gonilne vloge v podjetju drugi interesi narekujejo, da se s čim manj zaposlenimi doseže čim več. Ob tem pogosto spregledajo stranske učinke, kot je padec morale in motivacije zaposlenih, kar dolgoročno prinese prav nasprotno od tistega, kar vodstva podjetij želijo in pričakujejo.