Nedelja, 2. 8. 2026, 4.00
5 dni, 7 ur
Peter Filip Jakopič: Poplava lahko pride tudi tja, kjer je nihče ne pričakuje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,40
Peter Filip Jakopič je direktor službe za zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov pri Zavarovalnici Triglav. Ob tretji obletnici katastrofalnih poplav smo se z njim pogovarjali o vse pogostejših in intenzivnejših ujmah, zavarovanosti slovenskih domov ter tem, zakaj Slovenci svoje avtomobile zavarujemo precej bolje kot nepremičnine.
Kaj če se motimo, ko mislimo, da se poplava pri nas ne more zgoditi? Leta 2023 je več kot polovica škod nastala na območjih, ki niso veljala za poplavno ogrožena. "Narava se spreminja in pretekle izkušnje niso vedno dovolj za napoved prihodnjih dogodkov," pravi Peter Filip Jakopič iz Zavarovalnice Triglav. Še manj se zavedamo potresnega tveganja – potresno zavarovanje ima sklenjenih manj kot 30 odstotkov Slovencev. "Logiko, ki jo imamo pri avtomobilih, bi morali prenesti tudi na hiše. Ko bo prišlo do potresa, bo večji problem to, da bo tram padel na moj golf, ali to, da se mi bo sesula hiša in se bom moral vprašati, kje bom potem živel?" opozarja Jakopič.
Je ekstremnih vremenskih dogodkov več?
Če pogledamo vreme zadnjih nekaj let, imamo občutek, da je ekstremnih vremenskih dogodkov več. Kaj pa kažejo vaši podatki?
Različnim vremenskim, tudi ekstremnim, dogodkom smo bili priča od nekdaj. Poplave, potresi, toča, viharji in plazovi so bili in bodo del našega okolja. Se pa zaradi podnebnih sprememb spreminjajo njihova pojavnost, intenzivnost in pogostost. Ozračje je vse bolj ugodno za razvoj intenzivnih padavin in drugih pojavov, ki jih v preteklosti nismo poznali oziroma so bili precej redkejši. Včasih toče v velikosti jajca skoraj nismo poznali, danes je to nekaj povsem normalnega.
Večje so tudi posledice, saj imamo ljudje danes precej več premoženja kot nekoč. Na primer, pred sto leti je imela družina morda preprosto hiško, danes pa imamo poleg hiše še zunanjo kuhinjo, vrtno uto, dva avta, na strehi sončno elektrarno, in povsem logično je, da je škoda zaradi istega pojava večja.
Kateri vremenski dogodki letno povzročijo največ škode na slovenskih domovih?
Več kot 50 odstotkov zneska škod med vsemi škodami zaradi naravnih nesreč predstavlja toča. Takšnih dogodkov je sicer zelo veliko, vendar so običajno zelo lokalni – prizadenejo posamezno vas ali manjše območje, ne pa celotne Slovenije. Sledijo poplave ter močni vetrovi. Višina škode, ki jo povzročijo vremenski ekstremi, sicer iz leta v leto precej niha.
Poplave pa prizadenejo običajno širše območje.
Drži. Leto 2023 je bilo tudi zaradi katastrofalnih poplav izjemno škodno obremenilno. Takrat smo izplačali približno šestkrat toliko škod iz naslova naravnih nesreč kot v povprečju prej v preteklih 20 letih.
Poplave, ki so se zgodile v začetku avgusta 2023, so bile največja naravna nesreča v zgodovini Slovenije.
Samo zaradi poplav?
Zaradi poplav, viharja in toče. Leto 2023, ki ga vsi povezujemo predvsem s poplavami, je zaznamovalo tudi več kot deset večjih škodnih dogodkov zaradi toče in viharjev po vsej Sloveniji. V tem letu smo zaradi viharja in toče izplačali celo več škod kot zaradi poplav. A pri poplavah je šlo za en velik dogodek, ki je prizadel praktično vso Slovenijo, medtem ko so se drugi škodni dogodki pojavljali vse leto, enkrat na enem, drugič na drugem koncu države. Zato jih ljudje niso dojemali kot eno veliko naravno nesrečo.
To kaže tudi, da naše dojemanje naravnih nesreč in njihovih posledic ni vedno enako dejanskim podatkom. Nekatere dogodke zaradi njihovega obsega in medijske izpostavljenosti dojemamo kot veliko večje, medtem ko se škoda, ki nastaja postopoma in lokalno, v naši zavesti ne sešteje v enako veliko zgodbo.
Tudi letošnje poletje smo že spremljali več močnejših neurij. Katera območja Slovenije so bila najbolj prizadeta?
"Dejstvo je, da lahko en sam nevihtni pas v nekaj minutah povzroči škodo na domovih, avtomobilih in kmetijskih površinah hkrati."
Letos je bilo nekaj vremenskih ujm s točo in viharji. Dve večji neurji sta prizadeli območji Žirovnice in Komende. Največ škode je nastalo na nepremičninah, kmetijskih površinah in vozilih.
Nimamo pa občutka, da tako veliko škodnih primerov povzroči toča.
Toča je precej specifična, predvsem zaradi svoje intenzitete, saj lahko v kratkem času poškoduje praktično vse – avtomobile, hiše in tudi kmetijske pridelke. Pri kmetijstvu je zanimivo, da lahko večja toča v nekaterih primerih povzroči celo manj škode kot drobna.
Če imate na primer nasad oljnih buč in pade večja toča, bo morda vsak peti plod popolnoma uničen, štiri pa bo zgrešila. Drobna toča pa lahko poškoduje praktično vse. Če pride do poškodb v najbolj občutljivi fazi rasti, lahko to pomeni tudi izgubo celotnega pridelka.
V kolikšni meri pa se večji kmetijski pridelovalci odločajo za zavarovanje svojih kmetijskih površin? Če pride toča, je lahko uničen celoten pridelek.
Po naših ocenah se kmetje dobro zavedajo vremenskih tveganj, vendar je zavarovanost kmetijske proizvodnje v Sloveniji še vedno prenizka glede na izpostavljenost vremenskim ujmam. Zanimanje za zavarovanje se običajno poveča po večjih škodnih dogodkih, pomembno vlogo pri tem pa ima tudi državno sofinanciranje premij.
"Stopnja zavarovanosti se razlikuje med regijami. Višja je predvsem v vzhodni Sloveniji, kjer so toča, viharji in suša pogostejši. Zaradi podnebnih sprememb pa so intenzivni vremenski pojavi vse pogostejši tudi na območjih, ki v preteklosti niso veljala za posebej ogrožena, kot sta Bled in Kočevje. To potrjuje, da je obvladovanje vremenskih tveganj danes pomembno za kmetijska gospodarstva po vsej Sloveniji."
Kaj pa je pri toči najpogosteje poškodovano?
Pri avtomobilih toča najpogosteje poškoduje pločevino in stekla. Na nepremičninah pa toča največ škode povzroči na strehah, strešnih oknih, žlebovih in preostalih pločevinastih delih objekta, fasadah, roletah, žaluzijah ter drugih izpostavljenih delih, kot so nadstreški in letne kuhinje. Pri tem toča ne povzroči vedno samo neposredne škode. Če na primer razbije strešnike in začne nato deževati, lahko skozi poškodovano streho v objekt prodre voda in povzroči dodatno škodo. Tudi ta škoda je lahko posledica toče, čeprav jo neposredno povzroči meteorna voda.
Zanimiva je tudi razlika pri poplavah. Ko pomislimo na poplave, nam na misel najprej pridejo reke, ki zaradi dolgotrajnega deževja ali taljenja snega narastejo. Takšne rečne poplave lahko precej dobro napovemo že nekaj dni vnaprej. V Sloveniji pa škode ne povzročajo le rečne poplave, temveč tudi visoka podtalna voda, predvsem na območju Štajerske in Pomurja. Tudi dvig talne vode se da do določene mere predvideti vnaprej.
Uničujoče poplave leta 2023
Pred tremi leti smo imeli še hudourniške poplave.
Tako je, leta 2023 smo imeli poleg rečnih tudi hudourniške poplave. Pri teh v zelo kratkem času pade velika količina vode, ki je narava ne more dovolj hitro odvesti, zato jih je precej težje napovedati. Ker nastanejo zelo hitro, voda pride iz hribov in ne iz narasle reke, zato imajo ljudje zelo malo časa, da se pripravijo in zaščitijo najprej sebe, nato živali in šele potem premoženje.
Pa se je takrat povečalo zanimanje za zavarovanje proti poplavam?
Po takšnih dogodkih se zanimanje za zavarovanje sicer poveča, vendar je učinek kratkotrajen. Človeški spomin je nekako obratno sorazmeren z oddaljenostjo dogodka – dlje ko se dogodek zgodi od naše hiše, krajši je spomin nanj. Po potresih na Hrvaškem je bilo tako v Sloveniji povpraševanje po potresnem zavarovanju približno tri do štiri mesece povečano, nato pa se je vrnilo na prejšnjo raven. Tudi dogodki, ki so relativno blizu, torej dolgoročno ne povečajo ozaveščenosti toliko, kot bi pričakovali.
Zakaj se torej ozaveščenost ne poveča bolj?
Več kot 60 odstotkov stanovanjskega fonda v Sloveniji tudi po letu 2023 nima zavarovanja pred poplavami. Večji problem kot to, da ljudje niso imeli zavarovanja proti poplavam, je bil, da so imeli sklenjena zavarovanja s prenizkimi zavarovalnimi vsotami, obseg škode pa je bil večji od zavarovalnega kritja po zavarovalni pogodbi.
"Ni dovolj, da imaš sklenjeno zavarovanje, ključno je, kaj in koliko vključuje."
Glede na lokacijo nepremičnine verjetno tveganja pojasnijo tudi vaši agenti.
Seveda. Pri sklepanju zavarovanja morajo zavarovalni zastopniki s stranko opraviti poglobljen razgovor in ji pojasniti tveganja. Pri oceni škode so pomembne tri stvari: nevarnost, izpostavljenost in ranljivost. Ne gre torej le za to, ali živite na območju, kjer obstaja nevarnost poplav, ampak tudi, kako izpostavljena in kako ranljiva je vaša nepremičnina. Tudi dve hiši tik ob isti reki sta lahko zelo različno ranljivi – če je ena denimo dvignjena za meter in pol, jo lahko ista poplava prizadene bistveno manj.
Več kot polovica škod tudi zunaj poplavnih območij
Pred tremi leti se je pokazalo, da je bila približno polovica poplavljenih zavarovanih objektov na območjih, ki jih poplavne karte niso opredeljevale kot posebej ogrožena.
Mi smo več kot polovico škod plačali na lokacijah, ki so veljale za poplavno neogrožene in sploh niso bile na radarju poplavnih tveganj. To je ljudi presenetilo, saj so pogosto izhajali iz prepričanja, da se pri njih poplava ne more zgoditi – ker je ni doživel niti njihov dedek ali praded. A narava se spreminja in pretekle izkušnje niso vedno dovolj za napoved prihodnjih dogodkov. Zato je pomembno, da se zavedamo, da se poplava lahko zgodi tudi tam, kjer je zgodovinsko niso pričakovali.
Drži podatek, da vsak sedmi Slovenec živi na poplavnem območju?
Verjetno je ta ocena optimistična. Pri običajnih rečnih poplavah imamo lahko nekaj dni časa, da zaščitimo premoženje – umaknemo stvari iz kleti, premaknemo avtomobil in podobno. Pri hudourniških poplavah, kot smo jih doživeli leta 2023, tega časa ni. Zato je realno lahko izpostavljenih še več ljudi.
Če k poplavam dodamo še druga tveganja, na primer potrese, je delež prebivalstva, ki je izpostavljen vsaj eni od naravnih nevarnosti, precej velik. Pri močnem potresu v Ljubljani bi bile poleg neposredne materialne škode ogromne tudi posredne posledice. Če bi ljudje ostali brez domov, podjetja pa ne bi mogla poslovati, bi to postal tudi velik socialni in gospodarski problem. Strošek bi v vsakem primeru nekdo moral plačati – vprašanje je le, iz katerega žepa in na kakšen način.
"Zavarovanje za hiše je lahko cenejše kot za avto"
Kaj bi morali narediti, da bi ljudje bolje razumeli tveganja in pomen zavarovanja svojega premoženja?
Vedno bi morali gledati z vidika posledic. Najprej moramo oceniti, katere nevarnosti lahko našemu domu povzročijo tako veliko škodo, da v njem ne bi mogli več živeti. Pri tem je prebivalcem lahko v pomoč ocena tveganj v aplikaciji i.triglav, s katero preverijo izpostavljenost toči, potresu, poplavi, udaru strele in zemeljskemu plazu.
Pri tem bi morali logiko, ki jo imamo pri avtomobilih, prenesti tudi na hiše. Slovenci smo v evropskem merilu pravi fenomen po tem, kako dobro zavarujemo avtomobile, pri hišah pa pogosto ne opazimo, da je lahko zavarovanje cenejše od zavarovanja avtomobila, posledice škode pa bistveno večje.
Veliko se zanimamo tudi za iskanju modelov, ki v tujini delujejo že desetletja. Francija je dober primer države, ki je razumela, da ob velikih naravnih nesrečah nihče ne zmore sam. Zato so oblikovali sistem, v katerem tveganja in stroške nosijo prebivalstvo, zavarovalnice in država skupaj. "Zavarovanja za določena tveganja so obvezna, premija pa zaradi velikega obsega zavarovancev dovolj nizka, da je dostopna vsem. Takšnih modelov pa ni mogoče preprosto prenesti iz ene države v drugo, saj so družbene okoliščine različne. V Sloveniji se še vedno precej zanašamo na to, da bo ob večji škodi pomagala država oziroma da se nam takšen dogodek sploh ne bo zgodil. Prav to miselnost bi morali spremeniti."
Bi se ljudje za zavarovanje lažje odločili, če bi bile premije nižje?
Verjetno. A pomembno je tudi, da je zavarovanih čim več nepremičnin, saj se z večjo razpršitvijo tveganja izboljša tudi matematika zavarovanja.
Primer Združenih držav Amerike kaže, kaj se lahko zgodi, če trg prepustimo samemu sebi. Na Floridi zaradi orkanov in v Kaliforniji zaradi gozdnih požarov premije naraščajo tako visoko, da si nekateri zavarovanja ne morejo več privoščiti. Zavarujejo se predvsem najbolj izpostavljeni, zaradi česar se škodni rezultat še poslabša, premije pa še naprej rastejo. Temu pravimo negativna selekcija.
Bi moralo biti zavarovanje pred potresi obvezno?
Kako daleč smo v Sloveniji od obveznega zavarovanja za poplave in potrese?
O tem je bilo že veliko pobud, predvsem za večstanovanjske objekte. V Sloveniji več kot tretjina vseh prebivalcev živi v blokih, pri katerih je še posebej pomembno, da je zavarovana celotna stavba. Če bi potres porušil cel blok, namreč ni dovolj, da je zavarovanih le nekaj stanovanj, saj zavarovanje krije gradbeno in ne tržne vrednosti nepremičnine. Če se blok poruši, si sam. Tudi če imaš zavarovanje, ne moreš zgraditi novega stanovanja v bloku.
Prek Slovenskega zavarovalnega združenja in v sodelovanju z drugimi relevantnimi deležniki že nekaj časa potekajo pogovori o možnosti, da bi bila zavarovanja pred določenimi tveganji poleg temeljnih, predvsem pred potresom, zakonsko obvezna.
Manj kot 30 odstotkov Slovencev ima sklenjeno potresno zavarovanje
Če bi danes Ljubljano prizadel močan potres, kot je bil tisti leta 1895, bi brez doma lahko ostalo več kot sto tisoč ljudi. Kako verjeten je tak scenarij in zakaj kljub temu večina nepremičnin ni potresno zavarovana?
Potres je specifičen predvsem zato, ker gre za razmeroma redek dogodek. Močnejši potresi se statistično dogajajo na več kot sto let, kar pomeni, da jih nekatere generacije sploh ne doživijo. Zato je tudi dojemanje takšnih dogodkov temu primerno. Po drugi strani pa je potres lahko eden najbolj intenzivnih naravnih dogodkov, posledice pa so lahko ogromne.
Med potresom leta 1895 je v Ljubljani umrlo 21 ljudi, med ranjenimi je bila tudi žena deželnega glavarja Otona Detele.
Kljub temu ima potresno zavarovanje sklenjenih manj kot 30 odstotkov Slovencev, kar je še manj kot pri poplavah. Proti poplavam je zavarovanih manj kot 40 odstotkov stanovanjskih hiš in blokov. V industrijskem oziroma poslovnem sektorju pa je delež zavarovanih nepremičnin še nižji.
Kaj se zgodi, če je hiša po poplavi ali požaru zavarovana za 200 tisoč evrov, za njeno ponovno gradnjo pa bi danes potrebovali 300 tisoč evrov? Kolikšen del škode bo v tem primeru dejansko pokrit?
Pri zavarovanju je pomembno, kakšen limit je določen za posamezno nevarnost. Pri požaru, ki lahko povzroči popolno škodo, se nepremičnina običajno zavaruje na celotno gradbeno vrednost. Če je zavarovanje sklenjeno na polno vrednost, zavarovalnica krije nastalo škodo, do višine dogovorjene zavarovalne vsote. Pri poplavi pa se pogosto določi nižji limit, kot je vrednost celotne hiše, saj se popolna škoda redko zgodi.
Torej je pomembno, da upoštevamo tudi možnosti nevarnosti, ki jih recimo ne zaznamo na prvi pogled. Na primer letos mineva 40 let, odkar je nekatere vasi na Notranjskem prizadel tornado.
Seveda. Gre za vrteče zračne vrtince. Če nastanejo nad morjem, jih običajno imenujemo vodne trombe ali pijavice, če nastanejo nad kopnim, pa tornadi. V Istri poznamo pijavice, ki lahko povzročijo škodo zelo lokalno – nekaj sto metrov stran pa ni niti kaplje dežja.
"Ljudje praviloma podcenjujemo dogodke, ki jih še nismo doživeli. Pred letom 2014 smo podcenjevali žled, pred letom 2023 katastrofalne poplave, danes pa marsikdo podcenjuje možnost večjega potresa v Ljubljani."
Preventiva lahko škodo močno zmanjša
Kako pomembna je pri naravnih nesrečah preventiva?
Zelo pomembna. Z njo zmanjšamo ranljivost in s tem škodo. Pri poplavah nekateri uporabljajo vreče peska, drugi že investirajo v posebne bariere, ki preprečijo vdor vode v hišo. Poplave sicer ne bodo preprečile, lahko pa bistveno zmanjšajo škodo. Izvedba takšnih preventivnih ukrepov lahko pomeni tudi nižjo premijo.
Tudi pri tveganjih požara lahko z ustreznim ravnanjem in preventivnimi ukrepi zmanjšamo verjetnost, da do požara sploh pride. Zato v naši zavarovalnici v sodelovanju s strokovnjaki javnost na različne načine ozaveščamo tako o pomenu zavarovanj kot pomenu preventivnega ravnanja. Dober primer je preventivno gasilsko vozilo, s katerim v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije omogočamo praktično učenje, kako se odzvati na različne vrste začetnih požarov.
Uresničitve posameznih nevarnosti ne moremo vedno preprečiti, lahko pa zmanjšamo njihove posledice. Požari, ki lahko povzročijo katastrofalno škodo, so sicer razmeroma redki, ko pa se zgodijo, so posledice praviloma ogromne.
Kaj zavarovati: hišo ali avto?
Za katere tri stvari bi moral vsak Slovenec imeti zavarovano svojo nepremičnino?
Vsak mora najprej oceniti, katere nevarnosti lahko njegov dom ogrozijo do te mere, da bivanje v njem ne bi bilo več mogoče in posledic sam ne bi mogel finančno nositi. Zavarovati se je torej smiselno predvsem pred tveganji, ki bi nam lahko povzročila tako veliko škodo, da je sami ne bi mogli pokriti.
Avte v Sloveniji zavarujemo nadpovprečno. Bi torej ljudem svetovali, da takrat, ko zavarujejo avto, pomislijo tudi na zavarovanje nepremičnine?
Absolutno. Prej sem omenil, da je potresno zavarovanih manj kot 30 odstotkov hiš. Zanimivo pa je, da je za potres (preko kombinacije B, ki krije nevarnosti naravnih pojavov), zavarovanih več kot 50 odstotkov avtomobilov, pri hišah pa je ta delež kot rečeno precej nižji. A vprašajmo se: ko bo prišlo do potresa, bo večji problem to, da bo tram padel na moj golf, ali to, da se bo podrla hiša, v kateri ne bo več možno živeti?
Ali zaradi podnebnih sprememb in več ujm lahko pričakujemo višje premije?
Ni nujno. Zavarovalnice premije sproti prilagajamo značilnostim tveganja in škodnemu rezultatu, a višina škod ni edini dejavnik, ki vpliva na ceno zavarovanja. Pomembno je tudi, koliko ljudi, vozil, hiš itd. je zavarovanih. Več kot je zavarovancev, bolj se tveganje razprši in nižja je lahko premija.
Če pogledamo avtomobile, vidimo, da cena verjetno ni edini razlog, zakaj se ljudje za zavarovanje nepremičnin ne odločajo v večji meri. Premija za avtomobil je lahko višja od premije za hišo, pa se kljub temu za zavarovanje avtomobila odloča bistveno več ljudi. Bolj kot cena je pomembna percepcija – kaj nam pomeni dom in kaj pomeni avto? Pa tudi, kako dojemamo tveganje, da bi ju lahko izgubili.
Avto nam torej pomeni več kot dom?
Glede na zavarovanost je očitno tako. Pri avtomobilih imamo pogosto drugačen odnos do škode. Že manjša praska nas lahko zelo zmoti, čeprav gre pogosto za površinsko škodo, ki jo je mogoče relativno enostavno odpraviti. V Italiji na primer vidiš avtomobile z vidnimi praskami in udarci, pa se nihče posebej ne obremenjuje. Slovenci avte nadpovprečno dobro zavarujemo. Pri domu pa je percepcija drugačna.
Podjetja ne ogroža le škoda, ampak tudi izpad poslovanja
Podjetja so izpostavljena istim vremenskim tveganjem kot gospodinjstva, pogosto pa imajo še večjo koncentracijo škode. Poleg škode na objektih je velik problem tudi izpad poslovanja.
Podjetja so izpostavljena istim vremenskim tveganjem kot gospodinjstva, vendar so lahko posledice še večje. Ne gre le za materialno škodo na objektih, opremi in zalogah, ampak predvsem za izpad poslovanja.
"Če podjetje zaradi poplave, požara ali potresa nekaj časa ne more poslovati, lahko izgubi kupce, dobavitelje in prihodke."
Zato je zavarovanje pomembno tudi zato, da lahko podjetje čim hitreje obnovi poslovanje in nadaljuje dejavnost.
Poplave leta 2023 so pokazale, da so tisti, ki so imeli sklenjeno zavarovanje, zavarovalnino prejeli relativno hitro. Kot pravi pregovor: "Kdor hitro da, dvakrat da."
Kako podjetja najpogosteje zavarujejo svoje premoženje in katera tveganja še vedno podcenjujejo?
Podjetja najpogosteje zavarujejo stavbe, opremo in zaloge pred požarom, točo in viharjem, medtem ko se za potresno zavarovanje odločajo precej redkeje (v manj kot 20 odstotkih primerov). Še posebej premalo se zavedajo posledic prekinitve poslovanja – da po škodnem dogodku nekaj časa ne morejo proizvajati, pokrivati fiksnih stroškov in ustvarjati prihodkov, dobička za lastnike.
Novodobna tveganja pri podjetjih segajo tudi na področje kibernetske varnosti.
Da, so pa kibernetska tveganja še vedno zelo oddaljena od zavesti podjetij, zato se za ta zavarovanja pogosto odločijo šele po tem, ko že doživijo kibernetski incident. Pa smo bili v zadnjem času priča precej odmevnim kibernetskim napadom. Tudi pri teh tveganjih očitno velja enaka logika kot pri naravnih nesrečah – dokler se ne zgodi meni, imam občutek, da se mi more zgoditi.
Težava je tudi v tem, da podjetja takšnih dogodkov pogosto ne želijo razkriti, saj bi to lahko škodovalo njihovemu ugledu. Zato je prijavljenih incidentov precej manj, kot se jih zgodi v resnici.
