Nov nepremičninski davek tudi za imetnike stanovanjske pravice?

Če bodo predlog zakona o davku na nepremičnine v četrtek potrdili na vladi in pozneje v državnem zboru, bo s prihodnjim letom v veljavi nov, enoten predpis, ki bo nadomestil več zdajšnjih, na podlagi katerih država zbira dajatve, povezane z nepremičninami.

Če je mogoče verjeti vladnim napovedim, bo država prihodnje leto od lastništva nepremičnin v proračun letno pridobila 200 dodatnih milijonov evrov. Da je to edini cilj vlade, ki se je obdavčitve lastnikov lotila brez strokovnih analiz, je narobe, opozarjajo v Združenju lastnikov nepremičnin. Sicer pa je predlog po njihovem pomanjkljiv na več mestih.

Izključna obremenitev lastnika je navzkriž s stvarnopravnim zakonikom Ena izmed nedomišljenih rešitev je, da bo predlagana obdavčitev udarila le po lastnikih, namesto da bi upoštevala tudi druge nosilce ekonomskega interesa – imetnike osebnih služnosti, kot so užitkar, imetnik rabe in imetnik služnosti stanovanja, svarijo v združenju. S tem merijo zlasti na imetnike stanovanjske pravice in druge, ki imajo v soglasju z lastniki dogovorjeno katero od oblik rabe nepremičnin.

Predlagana rešitev je neposredno v nasprotju z določbami stvarnopravnega zakonika, ki imetnike užitka, rabe in služnosti stanovanja predvideva kot nosilce stvarnih bremen in dajatev, opozarjajo v združenju.

Lastnik bi se po plačilu davka lahko obrnil na užitkarja "V delu, ki se nanaša na zavezance po predlaganem zakonu o davku na nepremičnine, je izrečena kritika gotovo upravičena," navedbe združenja komentira Miha Juhart z ljubljanske pravne fakultete.

Vse od rimskega prava je namreč v naravi užitka, da bremena, kot so davki, nosi užitkar, pojasnjuje Juhart.

Zato bi bilo smiselno, da bi predlog zakona o davku na nepremičnine upošteval, da je v nekaterih primerih nosilec bremen druga oseba, ne lastnik, pravi Juhart in ob tem dodaja: "A če bi končna različica zakona določila, da je zavezanec lastnik in bi država davek pobrala od njega, bi ta potem od užitkarja lahko zahteval, da mu to povrne."

Državi je lastnika lažje zagrabiti Vendar je po drugi strani treba upoštevati, da država v davčnem postopku lažje zajame lastnika kot užitkarja, opozarja Juhart. "Z vidika obdavčitve premoženja to pomeni, da država 'zagrabi' tistega, do katerega lažje pride, ta pa naj potem nastali položaj rešuje naprej."

Kljub naštetemu pa vendar ni mogoče spregledati tega, da bi morala država načeloma upoštevati, da so v nekaterih pravnih razmerjih javna bremena porazdeljena drugače kot z obremenitvijo lastnika, dodaja Juhart.