Jan Tomše

Ponedeljek,
7. 10. 2013,
20.23

Osveženo pred

7 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Ponedeljek, 7. 10. 2013, 20.23

7 let, 7 mesecev

Naša diplomacija nima gospodarskega fokusa

Jan Tomše

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Sliši se paradoksalno, a če želimo povečati izvoz, moramo spodbuditi investicije, pravi Matej Lahovnik. Ob tem poudarja, da premalo pozornosti namenjamo vlogi diplomatov v tujini.

Delež izvoza v BDP Slovenije je približno 75-odstoten, a vztrajno raste. Leta 1996 je bil malo manj kot 50-odstoten, leta 2005 že več kot 62-odstoten. Izvoz je nedvomno močna stran slovenskega gospodarstva, a vendar – kako ga v kriznih časih še dodatno spodbuditi?

Tujce odganja politična negotovost Ukrepi za spodbujanje izvoza so enaki ukrepom za spodbujanje ekonomske politike, pojasnjuje ekonomist Matej Lahovnik. Pri nas bi morali spodbujati investicije, dodaja.

"Kar me skrbi, je to, da ta trenutek zaradi politične negotovosti nimamo tujih investicij. Naš največji izvoznik je Revoz, ki je neposredna tuja investicija."

Manj birokracije in boljše normativno okolje pomenita več tujih investicij Z izboljšavo poslovnega okolja v Sloveniji bi največ naredili ravno za spodbujanje investicij, med izvozniki so podjetja, ki so tudi tuji neposredni investitorji. Zato za spodbujanje tujih investicij potrebujemo vse ukrepe, ki so tudi sicer predvideni za spodbujanje gospodarstva, pravi Lahovnik.

"To pa pomeni odpraviti birokratske ovire, izboljšati normativno poslovno okolje, poceniti komunalna zemljišča, da bomo dobili več investicij z izvoznim potencialom. To prinaša tako imenovane učinke spill-over oziroma učinke prelivanja. Zgolj povečevanje aktivnosti Japtija in službe za internacionalizacijo je premalo."

Diplomati zanemarjajo gospodarski vidik Sicer pa izvozu lahko še kako koristi diplomacija, torej slovenske ambasade po svetu, poudarja Lahovnik. "Moje izkušnje z ameriškimi ambasadorji kažejo, da so vsi postavljali gospodarske interese svoje države na prvo mesto. Pri nas pa je ta vidik zanemarjen."

"Bojim se, da naši ambasadorji nimajo tega fokusa," je kritičen Lahovnik. "Velika večina jih pozablja, da so v tujini tudi zato, da bi služili interesom gospodarstva. Njihov poudarek na gospodarstvu je premajhen."

Slovenija bi morala vpeljati jasne kriterije za ambasadorje, pri čemer bi morali upoštevati, kaj so posamezni diplomati naredili za naše gospodarstvo, pravi nekdanji gospodarski minister, ki bi za nastop mandata predpisal predstavitev programa s cilji pomagati slovenskemu gospodarstvu, ob koncu pa pregled njihove realizacije.