Kdo je Britanec, po katerem bi se lahko zgledoval naš bankir za milijon evrov

Z Otoka v teh dneh prihaja zgodba, ki bi lahko bila za zgled bančnikom in direktorjem po svetu, katerih podjetja so otepajo s težavami.

Antony Jenkins, predsednik uprave britanske banke Barclays, na leto v žep sicer res pospravi 1,3 milijona evrov plače, a ga prav nič ne mika bajna nagrada, ki mu poleg rednega plačila pripada ob koncu poslovnega leta. Izplačilo te je namreč gladko zavrnil.

Banki ne gre dovolj dobro, da bi njen šef pospravil nagrado In razlog, zakaj si prvi mož mednarodne finančne hiše s sedežem v londonskem Cityju ni želel postreči z dodatnih 3,25 milijona evrov, za kolikor bi se lahko odebelil njegov bančni račun?

Barclays se je moral lani na veliko ukvarjati s popravljanjem številnih napak iz preteklosti, ena teh je bila vpletenost v škandal s prirejanjem obrestnih mer liborja. Banka ima na grbi tudi nekaj težkih tožb, plačati je morala 1,8 milijarde evrov glob, pospešeno umikanje iz nekaterih poslov zaradi popravljanja ugleda hiše pa tudi ni ravno poceni.

Jenkinsova praksa postaja vse bolj tradicionalna To sicer ni prvič, da se je Jenkins odrekel žlahtnemu zvenu denarja. Enako je storil že lani, ko je dal košarico visoki nagradi, ki je nanj čakala za poslovanje v letu 2012.

Jenkins, ki je na čelu Barclaysa avgusta 2012 nasledil Boba Diamonda, se od svojega predhodnika razen po načinu dela razlikuje ravno po tem, da ima drugačen odnos do denarja.

Diamond je namreč za svoje napore na čelu Barclaysa samo v letu 2011 v žep pospravil okoli 20 milijonov evrov.

Kako ravnati, bi lahko učil poslovneže z Wall Streeta Za vzgled, kako bi morala ravnati elita z Wall Streeta, Jenkinsa svojim rojakom rade volje postavljajo tudi ameriški mediji. Business Insider je tako malce posplošeno zapisal, da Britanci niso kot Američani, in kot primer vzvišenega bančnika, ki se težko upira vonju denarja, navedel predsednika uprave ameriške investicijske banke J.P.Morgan Jamieja Dimona.

Temu so kolegi iz uprave banke konec januarja velikodušno izglasovali malo manj kot dvojni odmerek dozdajšnje plače: namesto 8,5 bo po novem letno prejemal 14,8 milijona evrov. In to kljub temu, da je njegov J.P. Morgan v preteklosti poslovno lomastil mimo zakonskih pravil, zaradi česar je morala banka plačati slabih 15 milijard kazni.

Za izgubo in številna slaba posojila milijon evrov nagrade Ko smo ravno pri vrtoglavih nagradah, tudi v Sloveniji beležimo primere, ko te niso nujno v sozvočju z dosežki tistih, ki so do njih upravičeni.

Bilo je v začetku leta 2009, ko si je dal ob koncu štiriletnega mandata na čelu NLB milijonski znesek izplačati takratni predsednik banke Marjan Kramar. Čeprav je bila NLB izgubarska in je v letih 2004 in 2008 podelila številna slaba posojila, ki so izvrtala dobršen del globeli v slovenski bančni sistem.

Predpis, ki je Kramarju vzel skoraj vso nagrado, je neustaven Pahorjeva vlada je nekaj mesecev pozneje sprejela zakon, ki je Kramarjevo nagrado obdavčil tako, da je temu od izplačanega bonusa ostalo le dobrih 50 tisoč evrov. A je Kramar, ki je po odhodu z vrha NLB zamenjal poklic in zdaj sedi za krmilom tovornjaka, zakon postavil pred ustavno sodišče.

Predpis, ki naknadno obdavčuje že izplačane nagrade, je neustaven, zato ga je treba odpraviti, so pred dobrim mesecem odločili sodniki.

Tako bo poleg razlike do polne nagrade, ki jo je ob uveljavitvi neustavnega zakona pobrala Kramarju, morala država temu izplačati še nekaj sto tisočakov zamudnih obresti.