Slovenija je po odhodu iz Jugoslavije izgubila velik del trga, se hitro pobrala, nato pa desetletje veljala za zgodbo o uspehu. Da je gospodarsko izčrpana, je dokončno razkrila globalna kriza.
V obdobju tranzicije so se zaradi pomanjkljive zakonodaje in neučinkovitega pravosodja dogajali številni, ne nujno nezakoniti, a vsaj sporni procesi, ki so počasi, a vztrajno izčrpavali slovensko gospodarstvo.
Prek pidov so pletli mreže za obvladovanje podjetij
Mednje lahko poleg ustanavljanja tako imenovanih obvodnih zasebnih podjetij, prek katerih so nekateri izčrpavali in v stečaje pošiljali družbena podjetja, ter zakonsko dovoljenih brezplačnih prenosov družbenega kapitala po 145. členu zakona o podjetjih iz leta 1990 uvrstimo tudi tako imenovane pidovske zgodbe.
Upravljavci pooblaščenih naložbenih družb ali pidov so s pridom izkoristili zakonodajo, ki je bila tako ohlapna, da so lahko postopoma lastniško obvladali in nadzorovali vsa omrežja podjetij.
Poznejše zakonske spremembe, ki so začele veljati leta 2007, so sicer za pide predpisale uvrstitev na borzo, nad njimi pa uvedle dodaten nadzor agencije za trg vrednostnih papirjev ter strožja določila glede prevzemov in poročanja. Vendar pa je bilo veliko prevzemov takrat že izpeljanih.
Zasluge imata tudi plačilna nedisciplina in sporno korporativno upravljanje
Značilnost Slovenije v obdobju tranzicije je bila tudi velika plačilna nedisciplina, ta je bila neredko ustaljen način poslovanja in je prav tako pripomogla k obolevanju gospodarstva.
Slovenskemu gospodarstvu so poleg kalnih privatizacij škodile še številne sporne prakse korporativnega upravljanja. Po mnenju nekaterih naj bi prav te znatno pripomogle k temu, da slovensko gospodarstvo svetovno krizo čuti bolj kot večina drugih v Uniji.
Konec tranzicije in začetek krize
Slovenija je tranzicijsko obdobje uradno sklenila leta 2004, ko se je pridružila državam članicam Evropske unije. Leta 2007 se je poslovila od tolarja in kot uradno valuto privzela evro. Če je gospodarska tranzicija do uradnega konca še nekako žela pohvale o tem, da gre za zgodbo o uspehu, pa smo lahko po letu 2005 vse večkrat poslušali drugačne ocene.
Po upadu cen nepremičnin v ZDA in stečaju ameriške investicijske banke Lehman Brothers septembra 2008 je sprva finančna kriza prešla v gospodarsko in se razširila tudi v Evropo, s tem pa v Slovenijo.
Slovenija velja danes za enega izmed evropskih bolnikov in je po nekaterih mnenjih država, ki je naslednja na vrsti za prihod evropske trojke. Vlada po drugi strani zatrjuje, da zmoremo svoje težave rešiti sami.
Politika in z njo povezana negativna selekcija
Nekateri so sicer prepričani, da sta poleg tako imenovanih tajkunskih prevzemov in sumljivih, a ne nujno nezakonitih lastninjenj, ki jih je omogočala luknjičasta zakonodaja, obdobje po letu 1991 zaznamovala velik vpliv politike na gospodarstvo in s tem povezana negativna selekcija med podjetji, posledično tudi med kadri, kar je bila posledica političnega vpliva na upravljanje podjetij.
4
